Gorski Kotar

Po dooooolgem času sva odšla zopet malo na morje toda ne po najbližji poti ampak malo naokrog, da ostane nekaj utrinkov zime teh dni še v slikah....
Naša dežela je res pestra, prvo sva se vozila ob pomrznjeni zeleni pokrajini, nato ob pomrznjenih poljih z jezerci, katerim  sledi prava snežena zima okoli Kočevja in proti Delnicam.

Poplavljeno in zmrznjeno polje med Ribnico in Kočevjem.

 Zasnežena pokrajina blizu Kočevja

Snežena cesta proti Delnicam.

Planine okoli Delnic, kjer imajo res pravcato zimo. Mrzlo je bilo za okoli minus 10 stopinj cenzija in tudi kar nekaj snega imajo.

Sledila je vožnja po Gorskem Kotarju s čudovitimi razgledi proti jezeru Lokve in Risnjaku.

Ceste so bile vzorno splužene kljub nočnemu sneženju.

Pogled proti osamelcem v Gorskem Kotarju.

Ter čez morje proti zasneženi Učki.

Kljub temu, da sva se že spuščala navzdol proti morju je bila zunajna temperatura še vedno z negativnim predznakom. V daljavi se je že opazil Omišaljski zaliv na otoku Krku.

Sledil je pogled čez Bakarski zaliv.

In nato Omišalj z zaledenelim pomolom in tramontano, ki  pozibavala jadrnice na privezu.

Šla sva še malo pešačit in pogledat skrite zalive na malem in velikem Kijcu in okusila sva na lastni koži, da je povsod zelo mrzlo in burjasto kljub soncu, ki se je trudilo, da bi segrelo pomrznjena tla.

Naslednje jutro je sonce odmrznilo najino jadrnico in zaledenel pomol.

Preden sva se odpravila domov, sva se povzpela še na Dubec in uživala v panoramskem razgledu proti Rijeki, Opatiji in bližnjemu Cresu.

Ker sva bila prejšnji dan tako zelo navdušena nad ponovno odkritimi lepotami zimskega Kotarja, sva se nazaj grede odpravila namesto proti Delnicam raje proti Čabru in dalje čez Babno polje in Cerknici.

Ponovno sva uživala v vožnji v zimski idili skozi slikovite zaselke in v pogledu na mogočne gozdove in planote vse tja do Cerkniškega jezera.

V ozadju pa so v jasnini že videle gore in nekam tja sva bila namenjena.














Potem pa smuk po avtocesti nazaj domov.