Čas: okoli 6 ur
Vremenska napoved je bila tako - tako, kot že celo poletje,
pa sva se zato odločila za običajno pot na Ojstrico.
Ko sva vstopila na Škrbino so se že začele pojavljati temne gmote oblakov nad gorami.
Midva sva še bila v soncu, vrhove pa so megle povsem zakrivale.
Tudi takšne slike so prav impresionistične, vendar le za gledanje od daleč.
Na vrhu Ojstrice je bilo pa megleno kot včasih na ljubljanskem barju.
Ni bilo ničesar za občudovati, razen megle.
Pa sva hitro sestopila in ogledovala tiste skalne skulpture, ki jih drugače mogoče ne bi.
Tale skalnati nos je tudi zanimiv.
Edino takšne in drugačne rožice so popestrile najino pot, ter seveda še najina prijatelja Matej in Mirjam, ki sva ju srečala ob povratku na Klemenči jami.
Od srca smo se razveselili našega srečanja po dolgem času in obudili nekaj skupnih spominov,
ki ne bodo nikoli zbledeli.
Zadovoljna sva zaključila najino megleno dogodivščino.
___________________________
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar