Mali in Veliki Travnik

Pot: kmetija Kumprej nad Ljubnim - Robnikova planina - M.Travnik - V.Travnik in nazaj
Razmere: 10-30 cm novega snega na rahlo utrjeno podlago,  zelo vetrovno
Višinska razlika: okoli 600 m

Juhuhu ... nov sneg, vsaj nad 1000 m. Izvila sva se iz dolinskih meglic.
Vremenska napoved je obetala razjasnitve, prej pa še močan veter. Šla sva preverit ali bo res tako.

Nad 1000 m nadmorske višine je res zapadlo vsaj 30 cm novega snega. 

 Želeli smo ... in  imamo skoraj dva metra snega, je bil odgovor, ko sva se morala prebiti navzgor po ozki grapici skozi snežene zamete in prepreke.

Prej sva večinoma hodila v zavetrini, na planji pod Malim Travnikom pa se vetru ni dalo več izogniti. Pa sva zato videla tudi celo paleto bogato zasneženih Savinjskih Alp.

Bril je orkanski veter s tako jakostjo, da se je Ojstrica odevala v oblake snega, 

ki ga je veter dvigoval z njenega ostrega vrha.

 Meglice v dolini in Rogatec nad njimi so izgledali bolj mirni.

 Menina planina tudi ne trpi pomanjkanja snega; vsaj tako zgleda.

Tudi okoli naju je občasno preveč močno zapihalo in dvigovalo sneg, 

ki nama je silil v vsako špranjo oblačil.

 Zasnežena Raduha v ozadju ima danes tudi dovolj vetra.

 Pokuk izpod pastirskega stanu na M.Travniku (1532 m ). 

Tokrat nama je nudil prav prijetno zatočišče pred vetrom.

 Uršlja gora in Komen sta s tega zornega kota od naju bolj redko opazovana.

 Urezala sva smučino pod vrhom dalje proti Velikemu Travniku ter delala načrte za spuste navzdol naslednjič in naslednjič in ...

Pogled nazaj proti pastirski staji na Malemu Travniku naju je vabil, da bi kar takoj odsmučala dol.

Pa sva premagala skušnjavo in se prebijala dalje.

 Koča na Velikem Travniku ( 1637 m ). Vrh Travnika sva tokrat izpustila,
ker so si ga osvojili motorni sankači, 

ki so se preganjali gor in dol in tudi tu kvarili zrak, vzdušje in tihoto narave.

Priznava, da jih nimava prav nič rada, ker se ne vozijo po snegu zaradi občudovanja gorske zimske idile, ampak očitno ljubijo le bencinske hlape in ropot močnih motorjev.

Okrepčala sva se z vročim čajem, ki sva ga imela s seboj, pomalicala sva in se malo odpočila.

 Sedaj pa samo še navzdol. Še prej pa še en pogled na prehojeno pot preko obeh Travnikov.

 Sledil je uživaški spust v novem snegu ter še zadnji smučarski podpis 

na nedotaknjeni belini Robnikove planine. 

Pa še miren spust po zasneženi cesti do kmetije Kumprej, kjer naju je čakal avto. 

Ugotavljava, da sva ponovno ujela krasen dan z novozapadlim snegom.

Nagrada, ki sva jo užila, ker dneva nisva zamudila 😀😀😀

_____________________________