Razmere: slana na stezi
Izhodišče: Golte
V gozdu je bilo temno toda polna luna je nežno osvetlila stezo proti vrhu Javorce.
Veliko ljudi me sprašuje zakaj fotografiram sončne vzhode in ne zahodov kot se pogosto dogaja?
Razlogov je več.
Najprej je to, da si je zjutraj zelo enostavno "ukrasti čas", ki ga čez dan med raznovrstnimi opravili pogosto ni in priložnost za "zlesti" malo višje je takoj na dlani.
Pa čeprav se je najprej potrebno potrudit za zgodnje vstajanje in nato še hoditi
po gozdnih stezah v temi, kar pa vseeno daje tudi svojevrsten čar vsemu temu početju.
Z vzponom na hrib ob odhodu noči ter prihodu dneva nekako prehitim dnevno dogajanje.
Nato pa se seveda zvrsti predstava nanovo prebujajočega se dneva.
__________________________________________
Zvrstijo se
posebne jutranje tople barve zarje. Približno eno uro pred sončnim
vzhodom se na obzorju pričara tanka črta rdeče barve zarje.
Ta črta
bolj ali manj žari ter se debeli pač odvisno od vremenskih razmer,
oblakov, vetra, čistosti ozračja.
Nato zarja obledi in ponovno oranžno rumeno zažari pol ure pred sončnim vzhodom.
Zarja potem še drugič obledi, nebo pa zažari ponovno ob prihodu sonca;
tokrat v rumenih odtenkih.
Prihod sončne krogle pričara vedno raznoliko predstavo oblakov ter nebesnega svoda
v modrih ter rdečih in nato v oranžno rumenih odtenkih barv.
Ob tem prizoru se dan nezadržno prične in prinese čar nove energije,
priložnosti ali cilje za prihajajoče trenutke časa.
In ravno ob takih trenutkih je prijetno ujeti dan in ga malo zadržati v dlani. Višje nad meglenimi dolinami se to dogaja, bolj je vznemirljivo ter ves trud zgodnjega vstajanja je poplačan.
Prvi sončni žarki so takole obsijali dolino ter planine okrog naju.
Na južni strani pa je dolina še vedno čakala na prve sončne žarke,
ki bodo postopoma razkrojili meglen pokrov
Na zahodni strani neba pa se je od naju poslavljala polna luna, ki nama je ponoči obilno razsvetljevala pot. Zahajala je s soncem obsijana
in dajala prostor aktivnemu delu dneva.
In hitro se je rojeval nov dan ter nama odkrival zlate jesenske barve.
Sončni žarki so takoj začeli topiti drobne ledene kristalčke na drevju in s slano pokrito travnato rušo.
Tudi macesni so bili že odeti v prvo jesensko paleto svojih zlatorumrnih barv.
Kot po navadi sva obiskala še Janezov bivak in dopolnila zaloge pijače,
ki ga skriva za svoje izbrane goste:
Sončni žarki še niso mogli ogreti mrzlega jutra....
...zato sva kar hitreje kot običajno zapustila prijetno zatočišče in se odpravila novemu dnevu nasproti.
Dan se je pričel - dolina se je prebujala, midva pa sva se potopila v njen vsakdan, kot da se ni še v tem dnevu ničesar zgodilo.
_________________________________________
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar