Dan kamnitih možicev

Krožna pot:  Žekovec - Mozirska koča - Tirške peč - Mozirska koča - Javorca - Boskovec (1587 m) - Verbučeva planina - Žekovec
Višinska razlika: 1200 m
Čas: 8 ur

Sončni vzhod v tem jutru ni obetal jasnega in sončnega dneva, kot je napovedovala vremenska napoved, 

 zato tudi jaz nisem pričakovala tako lepih utrinkov v naravi, kot sem jih doživela.

Za začetek se je mrzel oblačni pokrov zadrževal ravno na tem področju v višini okoli 1000 m,

kar je prinašalo debelo ivje na drevesih ter mrzel dan.

Na višini Mozirske koče pa so se megle pričele redčiti in mi najprej razkrile majhno sled zimske mavrice ... pozimi mavrice v hribih še nisem videla.

Skozi meglo sem se povzpela še do Okenca pod Alpskim vrtom na Golteh in upala, da bo na drugi strani jasna modrina neba. Pa ni bilo tako.

Pot sem nadaljevala proti Tirškim pečem. Zaradi nizkih temperatur  je bila stena zamrznjena in na železnih stopnicah je bil led.

 Kljub temu sem se povzpela nekaj m, vendar tudi višje so bili klini v ledu in požledu in zelo drseči, ko sem stala na njih zato, sem se rajši odločila za sestop. Pridem drugič, ko bodo temperature klinom bolj prijazne.

Povsem nenadoma se je sredi dneva megla razkadila in dan mi je razkril 

prekrasne ornamente ivja na drevesih.

Nad Mozirsko kočo pa sem začela odkrivati zame nove poti, seveda neoznačene,  ki so vodile do skalnatih vrhov in kamnitih možicev.

Tale je bil prvi.

 Navdušil me je, predvsem zaradi čudovitih razgledov in zato sem poiskala še drugi vrh.

Razgled po strmini in dolini pa je bil takšen:

Dan je bil tako lep, da sem šla poiskati še naslednji vrh z možicem. Sten nad Mozirsko kočo res še nisem spoznavala na tak način.

Nato sem sledila stezi do Javorce oziroma bivaka pod njo.

Dan je bil že v drugi polovici a dan kamnitih možicev se še ni končal. Sedaj je bil na vrsti  Boskovec. Stolp na vrhu še vedno žalostno propada.

Navzdol sem se odpravila po drugi strani na Rastočko in Verbučevo planino. Po tej strani še nisem hodila.

Planine so me presenetile s svojo razsežnostjo.

Pod Rastočko planino je bil zopet en skriti vrh in seveda četrti možic.

Tegale pa je menda veter že malo premaknil...

Pod Rastočko planino je peti možic nekaj označeval,,, in sem šla pogledat...

In našla še en strm greben in šestega možica...

 Sedaj pa samo še navzdol do Žekovca in odkrivanje "stranpoti" in kamnitih možicev je bilo pri kraju..., dan pa tudi.

Za konec dneva  sem ujela še "dimne znake" kamnitih možicev, ki so nakazovali, da jih bo treba iti zopet pogledat....