V okolici St. Christine ležijo osončena smučišča na nekaj več kot 2000 m nadmorske višine.
Vsa so široka, uglajeno poravnana in ravna kakor miza, vsaj zdi se tako,
ko tja prismučaš s strme Marmolade.
Velike ali majhne koče, vse v lesu, res prijetno, italijansko doponjujejo ambient.
Smučišča v Dolomitih že dokaj dobro poznava in jih imava tudi že označena kot najljubša,
najbolj pestra, najdaljša ali smučarsko najboljša.
Temu smučišču tu jaz pravim Kristina za crkljanje. Široko, brez grbin, osončeno in ko prideš z Marmolade, je tu raj za smučarski počitek. To pomeni, da lahko drviš po strmini navzdol brez posebnega napora.
Vmes pa so seveda najina priljubljena mesta z okusnim kapučinom, ki jih tudi na kaže izpustiti, če sonce prijetno greje in je osebje prijazno in ustrežljivo.
Dnevi so bili prijetno sončni, z novim snegom in dovolj topli, tako da sva bila vedno v dilemi ali izkoristiti čas za smuko ali pa za prijetno martinčkanje ob kočah.
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar