Mangart

Izhodišče: Mangartsko sedlo
Razmere: zimske razmere v italijianski in slovenski smeri, zaželjen je cepin.
Višinska razlika: 700 m

Takoj nad sedlom sva vstopila v zimske razmere na osojni strani gore. S tem si nisva belila glave, saj sva imela s seboj tudi dereze in cepin, ker sva predvidevala,

da bo za varen vzpon to mogoče potrebno.

Na zahodni, osončeni strani Mangartskega sedla pa so se špičke še sončile.

Na vrh vodita dve smeri; slovenska in italijanska. Po premisleku sva izbrala italijanski pristop. Tu so bile ponekod  jeklenice pod snegom, zato je bilo zaradi varnosti

 potrebno malo prilagoditi napredovanje.

Občasno sva se uzrla v globino pod nama in občudovala jasno modrino Belopeških jezer,

ki so spokojno ležala daleč spodaj.

Tudi nekaj večjih snežišč je bilo potrebno prečiti, a tokrat to ni bilo težavno,

 saj je bil sneg mehak in ni bilo lednih pasti.

Strmine zahodnih Julijcev so se vrstile, a sva jih težko prepoznavala,

saj v teh gorah nisva tako zelo domača kot kje drugje.

Na vrhu sva! Z 2679 metri  nadmorske višine je Mangrt naša četrta najvišja gora.

Je pa na vrhu malo hladno pihalo, zato je dobra kapa v nahrbtniku vedno zlata vredna.

Neprestano lačne in radovedne kavke so prišle pogledat kaj imava tokrat dobrega v nahrbtnikih. Priletijo natančno  takrat, ko se nahrbtniki pričnejo odpirat, da ja ne bi kaj zamudile.

Skupaj smo med malico gledali naše lepe gore. Desno Jalovec, potem Mojstrovke

ter zadaj stari očak Triglav.

Teh gora se res ne da nagledat.

Nad 2000 m nadmorske višine se je sneg skoraj povsod obdržal.

Prečenje snežišč je navzdol malo zahtevnejši šport.

Med sestopom je dolino Belopeških jezer sonce še ogrevalo, a senca Mangrta ji je že resno grozila.

Zahajajoče sonce je vršacem dalo novo barvito okrasje.

 Tudi na Mangrtskem sedlu so se pričele trave že toplo barvati ob zahajajočemu soncu.

Ta toplina seže do srca in vzgibava tudi telo ,da izrazi občutek sreče in zadovoljstva.

Mehke valovite trave pa so bolj in bolj žarele v vseh odtenkih rjavo rumene barve.

Slovo? Ne seveda ne še takoj,a samo za današnji dan.

Jutri pa bo nov sončen dan, druga gora in ista sreča zavedanja lepote gorskega sveta.

__________________