Vivodnik

Pot:  Biba planina, Špic, koča na Menini, Vivodnik ter nazaj

Razmere: novih 20 cm svežega snega, sončno

S kmetije nad Tuhinjsko dolino do Bibe planine sva potrebovala dve uri hoje s smučmi.

Zapadel je svež sneg in najlepše je ko prvi zreš v neskončno belino.

 Pridno sva rezala novo smučino proti koči na Menini planini.

Križišče pri Veseli bukvi ponuja veliko izbiro za nadaljevanje poti.

Dan je bil prekrasen: sonce, dobra vidljivost in ravno prav hladno.ne premrzlo. 

Sledi nekaj zimskih utrinkov neskončne beline s Menine planine.

Kmalu sva ugledala kočo na Menini planini.

Pred kočo sva najprej zavila na Špic (1499 m), to je vrh s stolpom in kočo radioamaterjev. 

Od tu je najlepši pogled na Savinjske Alpe. 

V ospredju desno je Lepenatka, ki zgleda od tod zelo mikavna za turno smuko. 

 Na žalost pa je tam smuke le za nekaj minut. Sva jo že odsmučala.

Nato sva se povzpela še na Vivodnik ( 1508 m).

Razgled s stolpa na Vivodniku je tudi dober a je s Špica vsekakor boljši.

Sedaj pa nazaj do koče. Ker je med tednom zaprta, sva šla kar mimo nje pa nazaj proti Bibi.

Pri koči sva videla sedeti nekoga, ki se nama je zdel znan. 

Čez dva dni sva ugotovila, da je bil to Milan, ki naju tudi ni prepoznal.

 

Do Bibe planine je bolj malo spusta, več je tistega malo gor in malo dol ter lepih pogledov naokrog.

Nato  pa samo še navzdol in zadovoljni pogledi na sledi najinih snežnih podpisov.

Z Bibe planine se je snežena poljana nadaljevala v megleno ljubljansko morje.

Midva pa z užitkom reževa bele strmine in jih krasiva na najboljši možen način. 

Za konec je sledil še spust po cesti in en lep smučarski dan je bil za nama. 

V tej zimi sva bila skoraj vsak dan kje v hribih na smučeh. 

Končno sva malce nadoknadila pomanjkanje snega prejšnjih let. 

Dokler bodo razmere ugodne, nama ne bo zmanjkalo ne časa ne idej za dobro turno smuko.

______________________