Košutnikov turn in Tolsta Košuta

Izhodišče:  pod planšarijo Dolga njiva, vstop v zahodno zahtevno smer, sestop po vzhodni lažji poti.
Čas:  cca 8 ur

V tem poletju, ko je temperatura v mestih pogosto 35 in več stopinj Celzija, se rada umakneva pred vročino ali na morje ali v hribe. Tokrat je bila napoved za 38 stopinj Celzija, zato sva si vzela dan dopusta in se odpravila že navsezgodaj zjutraj v planine. Izbrala sva Karavanke, ki v tem vročem počitniškem času niso tako zelo oblegane kot so Julijci.

Po avtocesti do Tržiča nato skozi lepo Dovžanovo sotesko do Jelendola, kjer je do leta 1941 domovala družina Born. Glavar družine si je tu pridobil v lastništvo 4700 ha posesti ter jo imenoval Košuta. Sledila je vas Medvodje ter še malo z avtom dalje do primernega parkirišča.

Nato pa pot pod noge in v zgodnjem jutru sva prispela do planšarije Dolga njiva ter za navzgor do Košutnikovega Turna izbrala zahodno pot, označeno kot bolj zahtevno.

Steza se je vedno bolj serpentinasto vila strmo navzgor; najprej skozi gozd do prostranih ampak ekstremno  strmih travnatih pobočij grebena Košute, potem pa se postavila tako navpik proti vrhu, da so tudi roke prišle pogosto zelo prav.

Ko hodiš navzgor je levo vrh Ostrv, desno pa se bližaš Koštunikovemu turnu.

Takšen pa je greben Košute, preko katerega z veseljem pogledaš, kaj se dogaja v sosednji Avstriji.

Na grebenu se iz strme grape priključi steza iz avstrijske strani.

Od grebena naprej proti vrhu je začel močneje pihati napovedan srednje močan jugozahodnik, da je malo ohladil najino pot po ozki poti do vrha.
Steza je vodila mimo majhnega skalnatega okna.

Proti vrhu je stena res postavljena hudo navpično, pa se je bilo potrebno občasno oprijeti tudi kakšne skale za bolj varen občutek.

Pogled navzdol na strmo stezico je razkrival globino, ki sva jo premagala. Veličasten občutek, ko veš, da je to za nama in da se ne bova vračala po tej strmini.

S pastirsko palico v roki pohajam....med skalami po grebenu. Ampak ni šlo vedno tako; je bilo potrebno občasno dati palico pod pazduho in se konkretno oprijeti skal. Ta pot je pač takšna.

In sedaj vrh.. Košutnikov turn.

Družbo so nama delale samo vedno lačne kavke....

.... in celo jedle so iz roke, samo da je bila tokrat malica zaradi vetra neobičajno kratka....

Poleg kavk nama je bil za družbo torej tako močan jugozahodnik, da je zimska kapca prišla še kako prav...

In ko sva hodila navzdol po drugi položnejši vzhodni poti, sva ugotavljala, da je tale turn res pravi"turn"

Prečenje strmih trat pod Turnom je terjalo zelo previden korak. Zelo strmo pobočje se konča s krušljivimi prepadnimi stenami, ki so mestoma tudi previsne.

In pogledi navzdol proti planšariji Dolga njiva. Ob vsakem razgledovanju sva se obvezno ustavila. Ni se za špilat...

In še malo počitka in razgledovanja s simpatičnih strmih špičkah pod Turnom.

Ni nama še bilo, da bi zapustila prijetne hladne višave, zato sva se odločila še za vzpon na Tolsto Košuto, prečila strme travnike po nemarkirani poti ter prispela do križišča, kjer se z grebena Košute lahko spustiš v Avstrijo, na drugo stran do planšarije Dolga njiva, navzgor pa do Tolste Košute - 2057 m.

Pa smo šli zopet navzgor in na vrhu Toste Košute sva bila poplačana s čudovitim razgledom nazaj na Košutnikov turn.

Res je strm tale turn, ki kot turn z avstrijske strani tudi po videzu izgleda, saj severna stena sega navpično prav do dna.

Seveda se je bilo potrebno povzpeti na oba vrha Tolste Košute - 2057 m in 2026 m, vmes pa za moj okus absolutno preveč navzdol mimo čednega skalnatega okna in nato zopet preveč strmo navzgor.

Drugi vrh Tolste Košute ter v ozadju zopet Košutnikov turn.

Na vrheh je bilo vse lepo in prav, tako zelo prav, da bi kar ostala tam še dolgo, vendar naju je jugozahodnik odgnal z vrhov nazaj. Da ne bi zopet hodila nekajkrat  navzgor in navzdol po vrhu grebena  Tolste Košute, sva se raje odločila za prečenje strmih travnikov malo nižje pod grebenom. Samo ne bi več, bilo je tako strmo, da je zelo drselo, morala sem se oprijemeti trav in tako dalje....,končno na stezo.

Fotografije seveda niso nastajale na strmini, ker ne bi imela s čim držati fotoaparata, ker sem se držala trav, ampak sem fotoaparat vzela ven iz nahrbtnika šele na varni stezi...
Takšen je pogled z grebena Košute navzdol na avstrijsko stran..

Takole pa je lepo travnato na južni strani Karavank...

In sedaj le še  rahlo navzdol.., v ozadju so Kamniško-Savinjske Alpe.

Do planšarije Dolga Njiva ni bilo daleč. le kakšne pol ure in že sva bila med oslički, kravami, goskami, pavi...,

Kislo mleko in ajdove žgance so tudi imeli, kot se spodobi na planšarijah, le skute jim je zmanjkalo ..., škoda.

In tako sva šla še dalje navzdol naravnost v tolmun Stegovniškega slapa na .......kopanje, kaj pa drugega

Priporočava še komu.....je fajn, tralala,ni kaj .