V teh poletnih mesecih, najin čas za doživljanje narave v planinah, limitira proti skoraj nič, toda naša domača gora Oljka je vedno pri roki ali še bolje pri nogah......
Seveda je bilo potrebno digitalizirati posamezne utrinke na jutranjih samotnih stezah do vrha...
V tem letnem času se v naših krajih sončni vzhod pokaže izza Paškega Kozjaka in je tako s pobočja gore Oljke je lahko bil viden takole...
... ali pa je takšen; v oblakih....
Pa je kljub temu vseeno lepo...
Z oblaki ali brez njih, v mrazu, vetru ali v poletni sparci.
Takšnih, da te s svojo lepoto znova in znova očarajo...
In vzpodbudijo k zgodnjemu vstajanju ...
Vse z namenom, da se lepo prične vsakdan.
In dnevi so resnično zelo lepi.
Tudi takrat, ko zreš v polja dozorelega žita. 
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar