Rif, gorski predel ob Sredozemskemu morju, 1.del

 

Iz mesta Taze se odpeljeva proti mestu Nador,

 kjer doseževa najino najbolj vzhodno točko v Maroku, -3.00002

Pokrajina je delno hribovita, malo spominja na puščavski del. Tu je tudi veliko nasadov oljk.

Opaziva veliko lepo zgrajenih džamij. 

So drugačne kot sva jih videvala do zdaj npr. v Bosni ali Turčiji.

Predvsem pa nimajo slokih in koničastih minaretov.

Za mestom Nador slediva cesti N16 in zopet zagledava modro Sredozemsko morje. 

Ob obali je nekaj lepih plaž, ki so lahko dostopne, čeprav je obala strma.

 Opustiva misel, da bi na plaži prenočila, ker na določenih razdaljah zopet vidiva vojaške stražarnice. 

To pomeni, da prenočevanje na obali ni zaželeno. Da ne bi bila v nadlego vojakom, rajši najdeva prostor za prenočevanje stran od obale ob borovem gozdičku. Pa še manj vetrovno je.

Drugo jutro pa se za najinim kombijem pojavi strnjena vrsta gosenic. Le kaj se gredo?

Ob obali za mestom Al Hoceima obiščeva še trdnjavo Torres de Alkala. Pod njo je lepa plaža.

Pogled na plaže z druge strani trdnjave.

Pred trdnjavo se lahko zavije do polotoka Penon de Velez de la Gomera, ki je v španski lasti.

 Meja je zelo kratka  in čez ne moreš.

Trdnjavo so lepo obnovili in je prijetna za en mini sprehod z razgledom.

Še bolj prijetno je bilo kopanje v morju pod trdnjavo,

 ampak kaj ko so veliki valovi zopet preprečili lepo plavanje.

Še en pogled na trdnjavo.

Nova asfaltirana cesta pod trdnjavo vodi še dalje do plaže Cala Iris.

Mimogrede sva s ceste tudi rešila želvo, ki je cesto hotela prečkati.

Z morja sva se po cesti napotila v Rif, gorato področje ob Sredozemskemu morju.

Vasi so pogoste tu, vmes so terasasti nasadi boba, fižola in krompirja. Drugega tu nisva videla.

Cesta se vzpne do okoli 1500 m višine in postane tudi hladneje.

 Napoved za naslednje jutro je 2 stopnji nad ničlo.

Proti mestu Issaguen na Rifu pa naju vsi pozdravljajo, prehitevajo in nekaj kažejo. 

Mislila sva, da je z avtom kaj narobe. Lojze ustavi, pogleda in ker je vse v redu, voziva dalje.

 Zopet naju prehitevajo in kažejo smerokaz naj ustaviva.

 Končno dojameva, da nama prav odkrito ponujajo "travo" in celo hašiš. Seveda zavrneva vse.

V mestu Issaguen je zelo živahno, polno ljudi je, kot bi bil semenji dan.

 In vsi tu odkrito ponujajo svojo robo. Zvedela sva, da je konoplja legalizirana za medicinsko in kozmetično uporabo od leta 2022. V tem predelu Rifa namreč pridelajo konopljo na okoli 70 000 ha zemlje.

Dežja je bilo tu veliko v prejšnjih dnevih, nekatere ravnice na vrhu Rifa so celo poplavljene.

Midva pa sva rajši občudovala lepa cedrova drevesa, ki so pokrivala vrhove Rifa. 

Prostor za spanje sva našla na vrhu enega od gričkov, 

ki je dostopen le s pogonom 4x4.

 Po Rifu bova še potovala v naslednjem dnevu. 

_____________