Planjava

Pot: planina Podvežak, Korošica, Srebrno sedlo, Planjava in nazaj

Čas: okoli 8 ur

Razmere: sončno, brez vetra, zelo toplo

V tem letnem času se pogosto povzpneva na Srebrno sedlo in če so razmere ugodne, še dalje na Planjavo.. S Srebrnega sedla - 2002 m je prelep pogled na Zeleniške špice- slika spodaj.

Na poti proti Srebrnemu sedlu je nekaj klinov, vzpon pa kljub železovju ni zahteven.

S poti lahko venomer opazuješ Ojstrico, ki se dviga nad planinami. 

Toda ko si na vrhu Planjave, postane Ojstrica  30 m nižja, čeprav imaš občutek, 

da je precej višja kot si ti. Precej zanimiva perspektiva je  to.

Z vrha Planjave so razgledi na vse strani, spodaj na sliki je pogled na sever proti Matkovi kopi, Krnički gori in Mrzli gori ter na Babe ( našteto z desna strani). 

Lep je občutek, da sem večkrat prehodila vse te gore.

Na vrhu Planjave - 2392 m, zadaj je Skuta, ki ji sledijo Rinke.

Pogled na vzhodno stran. S Planjave si sledijo Babe in Ojstrica.

Pa še pogled navzdol z vrha proti Veliki planini.

V tem prelepem in vročem dnevu sva na vrhu uživala skoraj sama, kar naju je zelo veselilo,

 saj je Planjava običajno zelo oblegana s smeri Kamniškega sedla.

Pri sestopu se ni dalo odtrgati pogleda navzdol ter povprek po prelepih gorah.

 Lučki Dedec se dviga nad Korošico.. Kako majhen zgleda od tod, čeprav je visok 2030 m.

Pa še pogled navzdol na Korošico, kjer so pod pogorelo kočo postavili tri kotejnerje, 

ki nudijo celo 16 prenočišč. 

Mlad oskrbnik pa ima tudi zalogo pijače, pa še dobro kavo zna skuhat.

Razgledi s te poti so prekrasni, tokrat je spodaj Najvišji rob - to je vrh Zeleniških špic.

In še ena slika s Korošice, v ozadju je Lučki Dedec.

Še zadnja slika s te poti. S Korošice kar nisva in nisva mogla oditi in zapustiti ta prelepi sončni dan. Opazovala sva oblačke, ki so jadrali mimo in opazovala redke planince, ki so vandrali po teh poteh.

Potem pa sva le krenila nazaj proti avtu. Čudno; kako zelo se vedno nama vleče pot domov ...

____________________________