Planjava po grebenu

Izhodišče: Jermanca nad Kamniško Bistrico
Pot: Jermanca - za Vrati - Sukalnik - Planjava - Srebrno sedlo - Repov kot - Jermanca
Čas: 10 - 11 ur
Višinska razlika: 1500 m

Tokrat se nas je zbralo pet prijateljev,  ljubiteljev gora in narave.
Dober poznavalec naših gora, Milan, je že prehodil in raziskal to staro lovsko pot na Planjavo, zato nas bo danes on vodil. 

Avto smo pustili na Jermanci, se podali na stezo za  Repov kot in kaj kmalu zavili levo navzgor. 

Nasproti nas smo dolgo opazovali vsem nam znanega Kamniškega dedca, na drugi strani pa se je zbujalo Kamniško sedlo.

Pot je bila vse skozi strma, vila se je med borovci, strmimi travami...

...in končno smo pred seboj zagledali izhod iz grape, ki jo bo potrebno pod vrhom prečiti.

Čudovite planike so bile vsepovsod, letos jih je res veliko.

Naš fotograf Zlatko je takole zavzeto beležil utrinke na poti.

Vrh grape je bil že blizu in kazalo je, da prečenje ne bo ravno najlažje.

Res je bilo tako, ponekod so bile skale spolzke ali gladke tako da je pomoč rok bila zaželjena in potrebna.

Čudovito sedlo za Vrati se je prikazalo pred nami.

Prihod na sedlo je pomenil tudi prihod iz sence na bujen osončen travnik..

Na teh sočnih travah so nekoč pastirji pasli svojo drobnico, ki so jo sem prignali po isti poti, po kateri smo se danes povzpeli mi.

In smo uživali tudi mi. Vmes smo se povzpeli še na Movznik, ki sedelce omejuje z juga.

Pogled levo na našo pot dalje in Zeleniške špice pred nami.

Kar nekaj časa nismo mogli zapustiti prijetnega kraja, seveda smo to dobro izkoristili. 

Je kje še kaj lepšega kot dobra malica v restavraciji s ***** visoko med oblaki?

Prečenje strmih pobočij je v nadaljevanju ponudilo tudi nekaj plezalnih užitkov in hoje po vseh štirih.

Sledil je precej strm vzpon na Sukalnik, slikovit greben pod Planjavo.

Tako lepo je bilo tam gor, da se nam ni mudilo nikamor naprej.

Pogled na Rdeči kup, štrcelj, ki ga prepleza vsak samo enkrat in nikoli več. Tisti ki so bili gor, pravijo, da se zna vsak čas podreti.

Pogled navzdol na Kamniško sedlo nam pokaže, da je danes veliko obiska.

Naša četica pa je lepo odkorakala dalje, čisto na kratko na označeno pot, potem pa takoj nato ostro levo na pobočje Planjave. 

Hitro je bilo konec turizma (markirane poti), naš cilj je bil greben Planjave.

Prihitele so megle in nad njimi smo se naglo vzpenjali proti vrhu, da ujamemo še kak pogled na drugo stran.

Na srečo se megle niso zgostile, zato razgleda ni manjkalo. 

Na grebenu Planjave - 2392 m pa je ostal le čisti užitek na preplezano - prehojeno pot, na poglede v dolino in smeh ekipe.

Logarska dolina je bila daleč pod nami in vsi hribi okoli so se bleščali v prijetnem sončnem dnevu.

Lepo in prijetno je pohajati po grebenu, ki se vzpenja proti vrhu Planjave.

Strokovni posvet o nadaljevanju poti? Verjetno ne, saj je približna pot že dogovorjena.

Na vrhu Planjave je bilo kar nekaj planincev.. 

Nihče od nas ni ljubitelj pretirane gužve v hribih, zato smo hitro zapustili vrh in se odpravili po poti na Srebrno sedlo.

Na Srebrnem sedlu sta dva naša jezdeca že sanjala med oblaki, ostali pa smo se tudi takoj pridružili.

Sledil je neizogiben spust v Repov kot.

Na zahodni strani ga omejujejo lepe in čvrste stene.

 Tale del poti v Repovem kotu pa je potrebno preplezati.

Proti koncu našega spusta smo se ustavili pri znanih tolmunih, ki vabijo s svojo čisto vodo.

 Eni so v takoj, drugi pa malo kasneje izkoristili njeno svežino in se okopali.

 Za ženski del ekipe kopanje ni bilo ravno višek toplote, za moške termometre pa je menda imela 24 stopinj.
Kakorkoli že, vsem pa je prijala kopel.

Za konec še en utrinek s poti: ekipa je zopet pri prijetnem opravilu.

 In dan je minil razgibano, nasmejano, visoko nad dolinami in množicami ljudi.