Smrekovec

Izhodišče: kmetija Spodnji Brložnik
Čas: 2 - 3 ure
Višinska razlika: 700 m
Razmere: sneg je skopnel in pustil za seboj blatne poti

Le kam bi skočila v tem prekratkem nedeljskem popoldnevu?

V trgovske centre brez nujne potrebe ne hodiva in ti so, hvala bogu, vsaj ob nedeljah zaprti.
Na sprehod po trdih mestnih središčih naju ne vleče. Za kakšen obisk prijateljev in sorodnikov ni pravi dan. Pospravljanje danes odpade, poležavanje doma pa tudi ni po najinem okusu ...
Branje dobre literature je sicer super, a za to je dovolj časa v teh dolgih zimskih večerih.
Meditacije ob polni luni nocoj odpadejo, ker je ščip.
Torej greva nekam  v naravo, kar je pravzaprav za naju vedno prava izbira.

In bilo je res spet lepo; že po prvih korakih nama je občutek govoril, da bo nekaj krasnega tam gor.

Veter je v sunkih postajal čedajle močnejši, pa je urno potiskal meglice sem ter tja ter gor in dol. 

Na vrhu Smrekovca se je dala na trenutke videti  Uršlja gora, že naslednji hip pa je izginila za meglicami, pa se zopet na kratko pojavila. In tako neprestano.

Midva pa sva z očmi in fotoaparati lovila meglene impresije in uživala v prizorih, 

ki so drveli kot na filmskem platnu. 

Celo sončni žarki so občasno prodrli med oblaki in večkrat na trenutke obsijali bližnji Rogatec.

V Šaleško dolino pa je večkrat poskušala vdreti megla s Koroške.

Vendar neuspešno! Šaleška dolina je ostajala kljub dogajanju vseskozi vidna.

Dočakala sva celo to, da je tudi Vrh Smrekovca ( 1577 m ) za nekaj minut obsijalo sonce!

Divji ples meglic je bil res čudovit; bi bilo škoda to zamuditi

Spet nov, popolnoma drugačen pogled na Rogatec in gmoto divjih oblakov, ki mu grozijo.

Pa nov pogled na razkrito Uršljo goro, ki je spet drugačna.

Kljub temu, da je Smrekovec vedno dobro obiskan, sva na vrhu bila sama. Nedeljski pohodniki so se zaradi mrzlega vetra zadovoljili samo z obiskom tople koče, na vrh pa se večinoma niso povzpeli.

Ko se je začel najavljati večerni mrak, sva tudi midva pospešeno zdrvela navzdol do avta in domov.