Bovški Gamsovec

Pot: dolina Vrat čez Sovatno na Pogačnikov dom na Kriških podih, sončni vzhod na Razorju, Bovški Gamsovec in povratek skozi Luknjo nazaj v Vrata

V poznopopoldanskem petku iz doline Vrat do Pogačnikovega doma so se meglice v večerni zarji nad Škrlatico takole rdeče obarvale. Bilo je čudovito obarvano petkovo popoldne.

Ko sva se povzpele nad Sovatno, je veter kraljeval na planjavah in odpihal in zopet pripihal
oblake nad Stenar.

Kar naenkrat so se pojavili kozorogi. Čudovite živali, kot da se zavedajo svoje posebnosti, se niso menile za naju. Kozorog samotar se je izvil iz megle in si našel slasten zalogaj.

Naenkrat sva zagledali celo čredo kozorogov, ki se niso dali nič motiti pri svoji večerni paši.

Ta del Julijcev je prekrasen. V ozadju je izstopala gora Pihavec.

Rogovje je kozorogom res v okras. Vpraševala sem se,  le zakaj se tako pretegujejo in stegujejo rogove daleč nazaj?

Seveda so rogovi izredno praktični za praskanje, tudi tam zadaj, tam pač kjer srbi..

Pot do Pogačnikovega doma poteka tudi po takšni kamniti polički.

Zagledale sva mladiče kozorogov, ki so nama takoj pokazali kaj znajo.

Steza na Bovški Gamsovec je varovana, označena in tudi takole vodi po grebenu gora dalje.

Edelweiss....

https://www.youtube.com/watch?v=8bL2BCiFkTk 

Proti vrhu je potrebno še malo bolj stegniti roke in se oprijeti za kak klin ali skalo.

Rožice in spet rožice. Tokrat je na sliki Triglavska roža ali bleščeči prstnik. Skalnjaki naših planin so lepši kot tisti v dolini, ki jih naredimo mi ljudje.

Na vrhu  Bovškega Gamsovca sva -  seveda je takoj sledilo občudovanje sosednjih gora in preverjanje najinega znanja, kako se imenuje kakšna gora. Obsežen podor s Pihavca je zagradil planinsko pot, tako da je ta vrh  zaenkrat nedostopen.

Indijanec???

Pogled na Triglav s Bovškega Gamsovca - 2392 m.

Severna stena Triglava je bila pred nama kot na dlani.

Počitek, mir in planinska radost sta nekaj posebnega v takšnem dnevu in ob takšnih razgledih.

 Kaj pa se tu dogaja?  Radovednež svizec je povzdignil svoj glas.

Toda potrebno bo zapustiti planinski raj in odkorakati v Dolino. Pred odhodom navzdol nama je pogled neprestano uhajal k mogočni steni Triglava.

Skozi Luknjo navzdol do doline Vrat so nama kozorogi zopet popestrili dan. Tokrat so na nas prožili kamenje tako , da sva morali malo počakati. Ne bi bilo dobro, da bi naju kamenjali s točo kamenja. Prenehali so prožiti kamenje in potem je resnično sledil odhod v Dolino in naš obljudeni svet.