Olševa

Pot: Sp.Sleme, Lepi vrh, Visoka peč, Olševa, Obel kamen in nazaj.

Čas: okoli 8 ur

V lepih  dnevih je ta prelepa pot še lepša zaradi barv jeseni.

Gozd pod grebenom Olševe je sicer takole neprehoden toda sama steza pa je očiščena.

Kmalu sva na grebenu.

Pa še en utrinek.

Na Lepem vrhu.

Visoka peč je že za nama.

Vrh Olševe sameva.

Z vrha Olševe greva še dalje proti Oblemu Kamnu.

Z vrha Olševe se je potrebno spuščati in tam kjer vodi pot še bolj navzdol, 

greva midva kar po vrhu grebena.

Malce zračen je in znova sva ugotovila, da je brez plezalne opreme za naju neprehoden.

Pa sva šla dol pa gor in zopet dol.

Pogled nazaj proti vrhu Olševe, ki se že oddaljuje.

Na najini poti je bilo tudi nekaj travnate strmine.

Pogled na Kamniško Savinjske Alpe.

Pogled na nebo. Vedno več prometa je tam zgoraj.

Malo pred Oblim Kamnom sva obrnila in se vračala po lepem grebenu Olševe nazaj.

Kot kralja po planini visoki.

Lepi občutki naju obhajajo vedno ko se sprehajava tu gori.

Pogled proti Logarski dolini tokrat ni jasen. Nič hudega.

Prekmalu je sledil tisti strm spust preko porušenega gozda. 

Jesenske pravljice je bilo konec.

____________________________________

Križevnik

Pot: planina Ravni, Polška planina,  Križevnik, Velika Zelenica, Veliki vrh, Dolge Trate, planina Ravni
Čas: okoli 7 ur

Ta krožna pot je znana po lepih razgledih in čudovitih rumenih macesnih
(če si pravi čas tukaj, seveda 😎).

Tokrat nas je bilo več: Drago, Matej, Jože, David, Lojze in Breda.

Lepe točke na poti nismo zgrešili.

Za prvi daljši postanek smo določili idilično klopco na Poljški planini.. 

V ozadju se dviga Velika Zelenica.

Pred nami pa je naš današnji cilj: Križevnik.

Pot proti vrhu Križevnika se vije med borovci.

Pogled nazaj na Veliki vrh in Veliko zelenico.

Na vrhu Križevnika.- 1909 m.

Kar nekaj časa smo uživali v razgledih na vrhu.

Pogled proti Ojstrici - levo in Krofički - desno.. V ozadju je Skuta in Rinke.

Z vrha Križevnika  se obrnemo na krožno pot pod Poljskimi devicami.

V iskanju bližnjice pod Velikim vrhom je pomagala prava aplikacija. 

Z Velike Zelenice se dobro vidi greben Ojstrice.

Počitek sredi strmine spodaj.

Na Veliki zelenici - 2114 m in Veliki vrh - 2110 m spredaj.

Na poti nazaj smo preučevali mravljišča in si čistili pljuča z mravljično kislino.

 Po Dolgih tratah nazaj.

 Rumeni utrinki med borovci.

 Pastirski stan na Dolgih tratah.

 Nato pa še samo navzdol in navzdol do planine Ravni.

_____________________

Vrtaško Sleme

Pot: Mojstrana, Vrtaška planina, Vrtaško Sleme, Votlo Sleme, Mojstrana

Čas: okoli 8 ur

V planinah okoli Mojstrane še nisem hodila pa sem si izbrala Vrtaško Sleme. 

Z Mojstrane se prične strma pot navzgor. Strmina popusti pri Vrtaški planini.

Nad planino se pričnejo čudoviti razgledi na drugo stran doline Vrat.

Na pašnikih nad Vrtaško planino strmina dokončno popusti.

 Na tej planini  markirana pot preči pot PP2, ki pa jo je treba malo poiskati.

Čudovit je pogled na severno steno Triglava.

Na vrhu Vrtaškega Slemena - 2077 se odpre pogled na Kukovo Špico in Špik v ozadju.

Pogled na Karavanke - Kepo je takšen - prelep.

Ponoven pogled na čudovit Triglav.

Po grebenu z vrha sem šla še na Votlo Sleme - 2029 m.

Na Votlem Slemenu je pogled na ozadje Kukove Špice še lepši.

Sedaj pa navzdol na še vedno zelene planine.

Pot navzdol med macesni.

Vrtaška planina in zadaj Vrtaški vrh. Na tej čudoviti planini se velja ustaviti 

in uživati v razgledih na Triglav, na drugo stran do Karavank, ter vrhove okoli Kukove Špice. 

Res je čudovito tole Vrtaško Sleme.

Trupejevo poldne

Pot: Kranjska gora, Vošca,  Blekova planina, Trupejevo poldne, vas Srednji vrh.

Čas: okoli 9 ur

Pohod proti Trupejevemu poldnevu sem pričela v Kranjski gori in sledila navzgor eni od vlak, 

vse do avstrijske meje. Pot ob meji je ponekod lepo vidna ponekod pa  zaraščena z visokimi travami. Najprej se je prikazala velika travnata planina Vošca - 1737 m.(slika spodaj)

Sledila sem poti, ponekod sem jo izgubila, potrebno je bilo iti navzgor in seveda navzdol pa spet gor vse do Blekove planine -1747 m. Na tej planini je idilična lesena kočica in tu so se pričele tudi avstrijske markacije za Trupejevo poldne.

Blekova planina in v ozadju Obir.

Pred menoj se je že malo prikazal vrh.

Na vrhu Trupejevo poldne - 1931 m se je lepo videla moja prehojena pot po gozdnatem grebenu 

od Vošce do Blekove planine in sem gor.

Pogled na drugo stran na Julijce je bil čudovit.

Kot v vrsti so stali z desne: Mangart, na sredini je Jalovec. levo so Mojstrovke in njihov greben.

Blekova planina in Julijci v ozadju.

Vsakič znova je malo drugače.

Trupejevo poldne , vrh je levo in spodaj Celovška dolina.

Navzdol s Trupejevega poldneva pa vodi pot med čudovitimi macesni.

Macesni in macesni ter dolinice med njimi. Zgoraj je čudovito, 

spodaj pa se pot zaključi v ozki, strmi grapi, ki ni tako lepo prehodna, 

vse do vasi Srednji vrh.

Tu je bil zaključek moje prelepe poti.

_______________