Armenija: Khor Virap, Garni tempelj, Geghart

Ko se peljeva proti zahodu Armenije se iz planotastega sveta spustiva v dolino Ararat .

 

 Pokrajina je tudi tu čudovita.

 

Tik ob cesti je azerbajdžanska meja, na drugi strani ceste pa sva opazovala bunkerje z ozkimi odprtinami. Glede na zgodovino Armenije se temu res ni čuditi. 

Armenci bi si težko izbrali slabše sosede kot jih imajo. 

V dolini Ararat so številni nasadi sadnih dreves, vinogradi ter ostale poljščine.

Očitno je dolina zelo rodovitna.  

In od tu zagledava visoko pogorje Ararata z dvema vrhoma. Veliki in Mali Ararat.

Midva pa sva namenjena do Khor Virapa, znanega samostana, kjer se Araratu lahko z armenske strani najbolj približamo. Zato je tudi tu vedno veliko turistov.

Resnično pa ima tu samostan izredno kuliso za ozadje. Ararat je armencem še vedno sveta gora. 

Tako je njihova nacionalna bolečina še večja, ker jim je bila gora nasilno odvzeta.

Malo tudi raziščeva notranjost samostana in najdeva številne rove ter skrite kapele, ki so vklesane v živo skalo pod samostanom. Do vsake od njih vodi dolga navpična lestev skozi zelo ozek rov. 

Zapustiva resnično lep samostan s še lepšo kuliso v ozadju in se odpeljeva v notranjost dalje proti trdnjavi in templju v Garniju in do samostana Geghart.

Pokrajina naju znova in znova očara.

 Tukaj je bolj puščavski svet in uživava v barvah ter razgibanosti terena.

Mesto Garni slovi po tem, da je tu edini ohranjen antični tempelj v Armeniji. 

Zgrajen je v I. stoletju n.š. in v njem so častili boga sonca, Mitra. 

Celotno mesto Garni je sezidano na rečni terasi reke Azat,

ki si je urezala svojo strugo skozi slikovit kanjon daleč spodaj. 

Pokrajina na eni strani templja ...

... ter pokrajina na drugi strani templja, ko pogledaš navzdol proti kanjonu. 

Pa to še ni vse...

... stene kanjona v tem delu pod mestom so drugačne kot drugod ...

... so iz kamenine, ki je kristalirala v obliki šesterokotnih valjev.

Enako kristalijo vsi dragi kamni, turmalini, le da niso tako veliki. 

Seveda so tudi tu uredili cesto za nas turiste, 

steno iz teh kamenin pa poimenovali Simfonija kamnov.

Midva sva bila tu ravno v času, ko se je dogajala armenska poroka in je bila dolina polna veselih svatov.

 

 Ko so odšli, je bilo v kanjonu spet prijetno in mirno.

Kot zadnji v tej soteski pa nama je ostal še samostan Geghart. 

Taka slika nastane, če splezaš kar visoko na sosednji breg navzgor, 

sicer samostana ne moreš slikati v celoti. 

Tisti, ki so imeli za fotografiranje s seboj še dron, jim za fotografijo ni bilo potrebno plezanje. 

 

 

 

 

 

Glavni del samostana je delno vklesan v pobočje hriba. Iz stene vklesanega dela teče močan izvir vode, 

ki teče po izklesanem jarku iz samostana na prosto. 

V steni nad njim pa so vklesane še dve kapelici in veliko meniških celic, ki že dolgo niso v uporabi.

Nama je bil to zanimiv in poučen ogled. 

Armenija je resnično lepa dežela, z bogato toda žalostno zgodovino 

zaradi teženj sosednjih držav po njenem ozemlju. Ljudje so izredno prijazni in gostoljubni. 

Narava pa je prekrasna s svojo raznolikostjo.

Tokrat sva prenočevala na planoti s pogledom na Ararat pred mestom Yerevan, 

ki si ga bova verjetno ogledala že jutri.

V pričakovanju jutranje zarje s pogledom na Ararat sva se v miru odpravila k počitku.

 

_________________

 

 

 

Armenija: Topli vrelci Jermuk in samostan Noravank

 Z jugovzhodne Armenije se voziva proti severu. 

Pokrajina okoli naju je še vedno polpuščavska in za vsakim gorskim prelazom 

se nama prikaže nova, malo drugačna a nama vedno lepa slika prostranega gorovja. 

Proti mestu Jermuk se voziva po planoti na okoli 1800 m nadmorske višine. 

To planoto razdvaja  kanjon reke Arpa, kot se malo vidi z zgornje slike. 

Med potjo opaziva tudi zanimiv urejen izvir pitne vode, ki je tokrat napeljan v veliko skalno geodo.

Ob njej se ustaviva, se osveživa z nekaj požirki okusne studenčnice in dopolniva najine zaloge vode.  

Jermuk topli vrelci (gejziri) naj bi se nahajali nad mestom Jermuk. 

Poizkusila sva jih poiskati. Od domačinov sva končno zvedela, da se nahajajo severno od mesta ter da do njih vodi zelo slaba kolovozna pot v dolžini 10 km. 

Za sabo imava ta mesec že dovolj in preveč luknjastih cest, zato sva se odločila, da iskanje naravnih toplih vrelcev prepustiva komu drugemu. 

Seveda pa iz mesta vozijo zdržljivi taxi - džipi do teh vrelcev za ceno 25000 DRAM.

 Ker nisva naklonjena takemu načinu doseganja ciljev, se tudi tokrat za to možnost nisva ogrela.

Pa tudi peš se nama ni dalo riniti gor. 

Tako nama je ostalo le kopanje v termalnem bazenu ter sprehod po mestu, 

ki je malo podoben naši Rogaški slatini.

Sprehajalni parki, jezerce...

 Jermuk označujejo predvsem kot gorsko SPA mesto. 

V času Sovjetske zveze je bilo namenjeno predvsem medicinskemu turizmu

in takratni zdravniki so radi pridnim delovnim ljudem napisali napotnice, 

da si tukaj okrepijo zdravje. 

i

Mesto je prijetno, midva pa sva se raje odpeljala dalje na sever.

 Bolj je naju navduševala pokrajina okoli tega mesta in na najini poti. 

Naslednja turistična točka, ki sva jo imela v najinem načrtu poti  je bil samostan Noravank.

Izredno lep je kanjon do samostana ob reki Amaghu. 

Stene se strmo dvigujejo nad cesto in na eni strani teh sten je celo jama Magellan. 

Vhod v jamo je precej visoko v steni, ogled je možen z vodičem.

Vstopnina pa je simbolična. 

Samostan Noravank datira v XIII. stoletje in je poseben predvsem zaradi svoje okolice, 

rdečkasto obarvanih, visokih prepadnih sten kanjona, ob robu katerega je zgrajen.

Arhitekturno pa je edinstven zaradi cerkve, ki je dvoetažna.

V gornjo etažo pa vodijo strme in zelo ozke zunanje stopnice z obeh strani glavnih vrat. 

Ker cesta pripelje do samostana, je tu velik turistični vrvež. 

Pogled navzdol po soteski kljub temu jasno pokaže,

 da so graditelji samostana res želeli živeti odmaknjeni od sveta.

Zanimivo nama je, da sva zaradi takšnih turističnih ogledov ter sprehodov bolj utrujena 

kot od najinih pohodov v hribe.

Zato  sva si prenočišče izbrala kar hitro in sicer na ploščadi nad "Hell,s" kanjonom. 

Tu je menda tudi plezališče, nisva pa preverjala ali to drži. 

______________________

 

 

 

Armenija: samostana Tatev in Vahanavank

 Od mesta Sisian do konca jugovzhodne Armenije je cesta lepa, ponekod nanovo asfaltirana. 

Ponovno se vzpne čez nekaj prelazov na višino okrog 2000 m. 

Naslednji najin cilj je bil samostan Tatev, ki je postavljen na visokih pečinah (naslovna slika). 

Cesta do njega vodi preko visokih prelazov, toda midva sva nad 2000 metri bila pokrita z oblačnim pokrovom, zato sva bila prikrajšana za pogled proti višjim vrhovom okoliških gora.

Samostan Tatev je res vreden obiska. Postavljen je na veliki bazaltni terasi nad globokim kanjonom reke Vorotan, v katerem je nekaj toplih vrelcev. Datira v IX. stoletje.

Tudi notranjost je lepo ohranjena in če ga obiščeš v nedeljo, ko poteka bogočastje,

 lahko poslušaš prelepo petje.

Še bolj naju je očaral globok kanjon reke Vorotan nad katerim je samostan postavljen.

V regiji Syunik je bil samostan center gospodarstva, politike in duhovnosti.

Zanimiv je tudi visok steber na samostanskem dvorišču, za katerega znanstveniki pravijo,

 da gre za najstarejšo seizmološko napravo na svetu.

Od samostana vodi v gore in v kanjon pod njim nekaj označenih planinskih poti. 

Na dno kanjona sva najprej krenila peš, vendar sva se po nekaj metrih obrnila nazaj, ker je strma pot bila preveč blatna in spolzka. Zato sva se dol zapeljala po lepih serpentinah

 vse do Hudičevega mostu, kjer sva najin avto parkirala.

Tu je točka, od koder vodi pot gor in dol po kanjonu. 

Vedela sva, da so tu nekje topli vrelci, ki sva jih  želela najti 

in se v katerem od njih tudi malo namočiti.

 Potka se vije navzdol, nato pa obstaneš pred vrvico sumljive nosilnosti, 

po kateri se moraš spustiti čez prepadno steno. 

Ker dol ni bilo najti alternativne poti, sva naredila še to.

  Nato obstaneš pred deročo vodo ...

 ... se prerineš skozi vhod in rov nizke kraške jame in obstaneš pred ponvicami s toplo vodo.

Pravi jamski jakuzi z brezplačno speleoterapijo.  

Zelo je lepo, mikavno okrašena mala jama s kapniki in ponvice kjer se lahko namakaš. 

Ampak voda je imela le okoli 26 stopinj, to niso bili vroči vrelci kot sva si jih želela in pričakovala.

Kljub temu sva izkoristila toplo namakanje, saj je bilo v jami bistveno topleje kot zunaj,

 kjer so bila topla oblačila že nekaj dni nujna.

Druga pot vodi po dnu kanjona od mostu navzdol, ter preko reke brez mosta do stare trdnjave imenovane Velika Puščavnica Tatev. (Great Heritage of Tatev)

Kanjon je res lep in tistih nekaj km sprehoda do trdnjave poplača trud za prečkanje reke s čevlji v rokah. Če bi bil vodostaj malo nižji, se bi jo lahko prečkalo brez sezuvanja. 

Zaradi dežja v preteklih dneh pa je stanje takšno. 

Trdnjava je zelo velika, jo obnavljajo ...

... na dvorišču v notranjosti je izvir okusne pitne vode ...

... in je med drugim tudi služila za počitek karavanam na Svilni poti.

Nad vasjo Tatev, kamor sva se potem odpeljala, je razgledna točka, kjer nastane takšna fotografija,

ki je na vseh reklamnih panojih za ta samostan.

Veličasten pogled! 

Odpeljala sva se še dalje proti jugovzhodu skoraj do iranske in azerbajdžanske meje, 

do samostana Vahanavank. 

 Ta naju ni posebej navdušil, čeprav je iz X. stoletja in je bil svoj čas religiozni center kraljev Syonika in hiša grobnic kraljevskih družin. Deloval je še v XIV. stoletju. Obnovili in restavrirali so ga leta 1966.

Če bi bilo lepo vreme bi se peljala še dalje do iranske meje, tam se namreč nahaja nacionalni park Arevik.  Vse te glavne ceste med mesti so bile lepo vzdrževane, promet se je zgostil le na prelazih navzgor zaradi tovornjakov.

Tako pa sva obrnila nazaj na sever, mimogrede pa ujela še to počivališče na visokem grebenu.

Tokrat sva prenočevala na široki ploščadi nad kanjonom, ki je na sliki zgoraj. Veselila sva se jutra in lepih razgledov na tem  prostoru ampak nama je zagodla megla. Tako je bilo megleno, da sva komaj videla zelo razmočen in blaten kolovoz za vrnitev na cesto. Kasneje čez dan se je sicer končno naredil lep dan in po štirih mrzlih dneh sva zopet lahko slekla zimska oblačila..

____________________