sobota, 31. december 2011

Travnik in Komen

Izhodišče: Ljubenske Rastke
Čas hoje: osem ur
Obetal se je zadnji sončen dan v tem letu zato sva kot ponavadi šla pogledat kako se bo ta dan nadaljeval malo višje v naših planinah.
V mrzlem jutru, ko je temperatura bila okoli minus deset stopinj Celzija, se je dan pričel z zajtrkom in kapučinom v najini najljubši slaščičarni, kmalu zatem pa že nadaljeval z vožnjo proti izhodišču. In s pogledom na Komen.

Pogled s Telečjih peči na Planinčevo domačijo, ki je bila nekdaj v najini lasti, naju še vedno preveva z nostalgijo na stare dobre čase.
 Mimo stare partizanske bolnice sva se usmerila  po nemarkirani prečnici proti Robnikovi planini. Pogled na vrh Travnika je razkrival zimsko pravljico.
Snega je bilo z višino čedajle več, nekje ob poti pa sva zagledala, kako si je nekdo omislil takšno shrambo za svojo (rezervno?) avtomobilsko gumo. Bolj verjetno je sicer, da jo velikodušno podarja zainteresiranim in je hkrati v opomin živalim, koga se je potrebno bati in izogibati.
Vedno bolj sva se oddaljevala od Komna, ki je bil drugi najin današnji cilj. Sva pa ga vedno imela na očeh.

Trate na Travniku so seveda bile že obilno pokrite s snežno oddejo.
Na vrhu se nama je odprl čudovit zasnežen  pogled na Savinjske Alpe. Ojstrica se že uspešno pripravlja na najin naslednji zimski vzpon.
 Še kratek pogled na Spodnji Travnik, ki ga že nekaj let nisva prečila.
Pri koči na Travniku nisva bila sama. Poklepetala sva z oskrbnikoma pastirske koče, ki poleti čuvata živino Ljubenske pašne skupnosti na Robnikovi planini. Skupaj smo ugotavljali, kaj je novega na tem koncu planine.

Od Travnika do Komna sva takole z užitkom delala novo gaz po zadnjem sneženju.






























Na Komnu je bilo že pošteno hladno; nebo so prekrili koprenasti oblaki. Peco so zajele meglice in tudi tu na vrhu je pričel rahlo naletavati sneg.
Uršlja gora pa je bila še lepo vidna in zgledala je dokaj blizu.
Zamegljena Peca v ozadju. To ni megla, ampak sneženje.
Vrhovi Raduhe. Tudi tam že sneži.
Sonce je krmežljavo sijalo na dolino. Ali bo tudi naju kmalu zasnežilo?
Proti jugu pa se razprostira skrivnostna Menina, polna vrtač in skritih jamskih prostorov.

Sicer ne vem katera svetnika sta tu upodobljena. Verjetno sta to Ciril in Metod in ne vem kaj delata v tej kapelici pod Komnom, nedvomno pa po novem čuvata tudi vpisno knjigo.
Poleg prvega mraza v gorah pa sva užila tudi nekaj sonca.



Lovska preža na Bezovcu je še vedno na svojem mestu.
 Kot ponavadi je osem ur preživetih v planinah prehitro minilo. Tokrat me je pošteno nazeblo ampak saj je zima ali ne?

Ni komentarjev:

Objavite komentar