Kapadokija: Dolina Ljubezni, Dolina Dimnikov, Dolina mečev...

   Planoto Kapadokije brazdajo velike in male doline, nekatere imajo prav posrečena imena 

in se med sabo razlikujejo po barvi ali obliki stožcev, grebenov in grap. 

Na ogledih je prav zanimivo in pestro in dan je hitro prekratek.

 

 V dolino mečev se nisva napotila, sva pa jo opazovala od zgoraj in opazila bele kamenine 

in veliko obiskovalcev, kar naju je odvrnilo od temeljitega ogleda.

Naslednja je bila na vrsti Dolina ljubezni. Domačini niso imeli težkega dela, 

ko so krstili to dolino in  našli ključ kako privabiti turiste v njo.

Kamnitih skulptur je zelo veliko, pa vendar ne najdeš dveh enakih.

 

 Nato je prišla na vrsto Dolina dimnikov...

... tu je še bila Dolina menihov, Bela dolina ... 

Danes sva se nasitila vseh teh čudes, toliko je tukaj tega.

Naslednje je bilo na vrsti mesto Cavusin.

Pred tisočletjem so prebivalci tega mesta živeli v bivališčih, ki so bila kar visoko nad tlemi. 

 Nato so se preselili malo nižje...

...še dandanes pa nekateri prebivalci ne želijo zapustiti svojih domov, ki so vdolbeni v kamenino.

 

 

Mesto tudi obnavljajo skladno s starimi zaselki.

Resnično neverjetno in zelo impresivno področje, ki privablja tudi veliko turistov.

Gora Aktepe, 1100 m, je tudi zanimiva, ko se tako dviga nad ravnino.

Različnih oblik in barv je toliko, da se ne da priti do kraja in te ne more več kaj presenetiti.

 Jutri bova  zapustila Kapadokijo in se preselila malo bližje proti morju. 

 

______________

 

 

Kapadokija: Rdeča, Roza in Golobja dolina

 

 Kapadokija je verjetno med najbolj znanimi naravnimi čudesi v Turčiji.

Veliko se da o njej prebrati in tudi videti fotografije. A ko vidiš vse to s svojimi očmi, ti postane jasno,  da so se naravne sile tukaj res poigrala pri kreaciji mistične pokrajine.

 Ko sva se ustavila pred mestecem Goreme, sva najprej opazila tele stožce s klobuki.

Tu so naselja Uchisar, Goreme in Cavusin. 

Okoli njih pa so področja  oziroma doline, ki so res posebne s svojimi skolpturami.

 Iz katerega koli naselja se odpraviš, najdeš poti v edinstvene doline.

Najprej sva se sprehodila skozi Rdečo dolino.

 Ime je dobila po prevladujoči barvi v njej.

Danes sva prehodila še Rožnato dolino, ki je seveda roza barve in Dolino golobov,

 v kateri resnično gnezdijo kolonije golobov.

Ti pohodi skozi doline potekajo po urejenih potkah, dolgi pa so lahko od enega do pet kilometrov

 v eno stran, nato pa narediš še pohod po drugi strani nazaj.

Če pa si nadarjen tako kot midva, da ne slediš redkim oznakam,

se zgodi, da se tak pohod precej podaljša in vidiš skulpture, ki jih že dolgo ni nihče drug.

Možnosti in idej za pot v tem labirintu je namreč neskončno veliko.

 

 

 

 Veliko sva fotografirala, ker enostavne ne gre da ne bi. 

Bova imela slike za spomin.

 

 Marsikje so ohranjene vdolbine z bivališči prejšnjih prebivalcev.

Nekaj teh prikupnih prostorov pa je še vedno v uporabi.

 

 

 

 Vmes so plodne dolinice zasajene z vinogradi, orehi, marelicami, mandeljni, murvami

 in še kaj bi se našlo.

 

Pogledi vse naokrog so impresivni.

 Seveda sva izbirala najdaljše poti in prepešačila do naselja Cavusin ...

  

 ... pa sva ugotovila, da bo treba tudi tam opraviti daljši obhod.

Ampak ne danes, pred napovedanim popoldanskim dežjem bi bila rada doma, če bo šlo.

Nazaj sva se vračala skozi Dolino golobov.

 

 

 

 

  

 Sredino doline ima v lasti prijazen domačin, ki si je tam namestil lične mize in klopi 

ter rad postreže turistom z oreščki ali sadjem s svojega rajskega vrta.

Tu se da okrepčati tudi s čajem, kavo ali sadnimi napitki.

 

 Poti sva si nastavila tako, da sva vsak dan prepešačila štiri ali več ur.

 

Potke potekajo gor in dol, videla sva celo enega gorskega kolesarja. 

Ta seveda ni mogel iti povsod.

Na voljo so tudi konji za posojo, da ti ni potrebno pešačit, seveda za primerno ceno. 

Navsezadnje pa je Kapadokija znana tudi po balonih, ki se v jutranjem času pred sončnim vzhodom dvignejo v zrak. To sva želela videti, vendar zaradi vetrovnega vremena in ploh do danes niso poleteli. Cena za tak polet je 150 eur na osebo.

Najino bivališče je trenutno na mali travnati planoti nad Rdečo dolino, stran od običajne poti.

Še kak dan bova tu, da se vreme stabilizira, potem nadaljujeva potepanja po tej pravljični deželi.

 

 

__________________