Španija: Geoda de Pulpi

 Geoda de Pulpi je ena najbolj spektakularnih jam na svetu.  

Ker naju vodi pot na jug mimo nje, sva si jo želela ogledati. Nahaja se v bližini kraja Pulpi in sicer v zapuščenem rudniku Mina Rica. Veliko geodo so odkrili leta 1999 in je ena največjih na svetu. V dolžino meri približno 8 m,v širino 1.8 m in višino okoli 1.7 m. 

Obiskovalci lahko splezajo v notranjost geode in jo pogledajo. 

Za oglede je jama odprta od leta 2020.   

Pokrajina Murcia in nato še Almeria je znana po svojih ogromnih nasadih poljščin, pomaranč in limon.  Do kraja Pulpi, kjer je vstop v jamo se voziva mimo nasadov na prostem in v rastlinjakih.

Na spodnji sliki je pogled na opuščeni rudnik Mina Rica. 

V rudniku so kopali srebro, svinec in železo. Ostanke rud smo tudi videli.

Za ogled je bolje, da si urediš predhodno rezervacijo na njihovi internetni strani, ker je množično obiskovana. Vstopnina je 25 € na osebo oz,18 za seniorje nad 65 let. 

Ogled je voden, opremijo te s čelado. Fotografiranje ni dovoljeno.

Fotografira le vodič, če želiš in doplačaš 1€, ter ti nato pošljejo fotografije na e-mail. 

Obisk rudnika traja več kot dve uri.

Minerali selenita, pirita, kvarcita, limonita, srebra in vsi spremljajoči so vidni povsod na stenah rovov.

Sama jama z veliko geodo leži okoli 60 m globoko. 

V geodo se povzpneš in si ogledaš osvetljene kristale. To je neponovljivo doživetje. 

Vhod v geodo je opremljen z tremi stopnicami za lažji dostop.

n

Notranjosti geode pa ne more zaobjet nobena fotografija.

 

Ogled jame traja kakšne dve uri. Ko se vrneva na površje naju pričaka sončen dan.  

Ko pregledava možnosti nadaljevanja najine poti, ugotoviva da je del obale od mesta San Juan de los Terreros pa do Palomares zelo slikovit in je pozidan samo z nekaj vilami oz.hišami. 

Ker piha močan veter in preganja oblake si zatočišče poiščeva za skalnim grebenom.za katerim bučijo valovi. Res pa je, da so si ta lepi del obale našli tudi drugi popotniki vendar nas je le pet in imamo na velikem prostoru dovolj zasebnosti.

Obala pa je prekrasna, med temnimi skalami so peščeni majhni in malo večji zalivi.

Morje je tudi že bolj toplo kot na severu Španije ( spet sva malo zaplavala ).

Jutri se nama po dežju končno nasmiha spet en sončen dan.

____________

 

Španija: pokrajini Valencia in Murcia

 

 Prevozila sva prek Valencie vse do Murcie v Španiji.

 Ni se dogajalo kaj posebnega, saj so se pričeli pričakovani deževni dnevi, ki so bili napovedani.

 

Obe pokrajini ležita v južnem delu Španije ob Sredozemlju. 

Valencia je znana po peščeni sredozemski obali z mnogimi letovišči, vendar sva se zaradi slabega vremena napotila stran od obale ter izpustila velika mesta plaže in kopanje v morju. 

Poiskat sva šla raje tople vrelce Fuente de Los Banos pri kraju Montanejos. 

Takoj ko se odpelješ bolj v notranjost, pokrajina postane lepša. 

V oči padejo  vasi ali mesta vedno v belih skupkih, sredi velikih nasadov sadnih dreves in drugih poljščin. Naselja niso razpršena ampak so vedno strnjena na kakšni vzpetini ali vsaj na njenem pobočju.

Najin sin, je nama pomagal z informacijo, kje se nahajajo naravni topli vrelci, ki jih je vredno obiskat. Eden od teh je Fuente de Los Banos, ki sva ga poiskala in stestirala.

Tukaj topli vrelci izvirajo v reki in tako jo segrejejo na približno okoli 25 stopinj.

Plavanje v reki je zelo prijetno tudi zaradi majhnih ribic, ki ti rade naredijo še piling. 

Prespala sva na prelazu Chollado de Chrivilla na višini 712 m. 

Pokrajina pod nama je bila večinoma meglena, vendar sva klub temu uspela videt, 

da je pred nama gorata pokrajina s hribi do 1500 m.

Kmalu za tem prelazom se nahaja pokrajina Murcia. Znana je po svojih nasadih pomaranč, mandarin, breskev, mandljevcev in češenj. 

Videla sva tudi velike nasade zelenjave, npr artičoke in nepregledne njive solate.

Da je tu puščavsko ali polpuščavsko podnebje nisva občutila saj naju je neprestano zalival dež. 

Le pokrajina je nama postala lepša, saj so rdečkaste vzpetine  kazale erozijo, 

kakršna je značilna za polpuščavsko in puščavsko področje.

Tu sva obiskala še La Almoloyo, pomembno staro arheološko najdišče iz bronaste dobe, 

2200 let pr.n.št. Obsežnejše raziskave so se začele leta 2013 in očitno še potekajo, 

kot sva ugotovila na sami lokaciji. 

Ureja se tudi turistična infrastruktura, trenutno pa je dostop le po slabi makadamski cesti in še kilometer peš.

Našli so bogate grobne ostanke ...

... ter veliko ostankov stanovanjskih zgradb z veliko dvorano; vse v strnjenem naselju na vrhnji ploščadi skalnatega griča. Le malo vemo o tem in težko si predstavljamo kaj vse se je takrat dogajalo tam. Prevzame te nekakšen mističen občutek ko hodiš po teh zidovih in bereš sledove davnih dni.

V dežju zapuščava polpuščavsko Murcio in gledava oranžno in vijolično pokrajino. 

Namreč eden poleg drugega so pomaranče ki zorijo, zraven pa cvetijo breskve in slive. 

Vendar je pokrajina ne samo lepa ampak tudi gostoljubna za nas popotnike.

Brez težav sva našla dober in prijeten prostor za prenočevanje.

______________

 

Španija: Barcelona

n

Če se nahajaš kje v bližini Barcelone seveda greš gledat enkratno Basilico de la Sagrada Familia. 

Je eden najbolj znanih in nenavadnih arhitekturnih projektov na svetu.

 Arhitekt Antoni Gaudi jo je sprojektiral 1883, graditi pa so jo začeli 1882 (povzetek po Wikipedii). 

Še vedno je v gradnji, do leta 2026 naj bi bila glavna struktura skoraj dokončana. 

S centralnim zvonikom visokim 172,5 m je to najvišja cerkev na svetu.

Financira se iz prodanih vstopnic in darov in  je to tudi delni razlog , da dela še potekajo.

V Barcelono sva se pripeljala z vzhodne strani po avtocesti z oznako AP. To pomeni, da je plačljiva. 

V Španiji namreč obstajajo dve vrsti avtocest. Avtoceste z oznako AP so plačljive in niso poceni. 

Tiste z oznako A pa so brezplačne. Večina je teh in so skoraj enako kvalitetne

 in pogosto potekajo vzporedno po skoraj istih trasah.

 V Barceloni in drugih velikih španskih mestih se po poročanju popotnikov večkrat dogajajo vlomi in tatvine v avtodome in druga vozila turistov, če so parkirani na nezavarovanih parkiriščih.

 Zato sva parkirala v eni od parkirnih hiš, ki so zgrajene v podzemlju. 

Plačala sva 3,5 € na uro in si brezskrbno vključila v turistično gužvo Barcelone.

Parkirala sva zelo blizu Sagrade Familie, ki je locirana nekje v središču vseh ogleda vrednih turističnih zanimivosti v mestu. V razdalji kakšnih treh kilometrov zagledaš Caso Batllo(na zgornji sliki), ki je tudi Gaudijev projekt, nato Caso Milo ...

... sledijo ostale palače, ki so res zelo lepe.

Sledil je sprehod po ulici la Rambla. Trenutno jo obnavljajo in zato ne zaživi v popolnosti

(glavna sprehajalna ulica v Barceloni). Je srce mesta s svojimi uličnimi umetniki,

 tržnico La Boqueria, cvetlične stojnice in seveda kavarne in restavracije. 

Dolga je več kot kilometer.

Ulica te pripelje do gotske četrti z zelo lepo baziliko.

Morala bi še na pet kilometrski sprehod do luke in ribiške četrti Montjuic, pa sva to pustila za drugič.

 

 

 

Nato je naju pot vodila nazaj do Sagrade Familie in nato še tri kilometre navzgor do parka Guel, 

ki je tudi arhitekturno in umetniško delo Antonija Gaudija. 

Vstopnina je 18 € za odrasle ali 14 € za otroke in seniorje +65.

 Spodaj na sliki je pogled s parka na Barcelono.

Šele pozno popoldne sva zaključila z ogledi.

V takšnih velikih mestih bi lahko ostal nekaj dni, da bi si jih ogledal v celoti.

 Odpeljala sva se ven iz mesta prenočevat blizu jezera Panta de Fox. Jezero je v naravi manjše kot na zemljevidu, saj je tudi to delno izsušeno. Je pa na drugi strani jezera lepo mesto Castellet.  

Bi rekla, da sva se nad Španijo kar navdušila, je zopet ena posebna dežela.

 Z Barcelono sva zaključila oglede po Kataloniji, sedaj se seliva v drugo pokrajino - Valencio.

 

___________________

 

 

Španija: Costa Brava

V Španijo in prvo njeno pokrajino Katalonijo, sva se pripeljala po cesti iz francoske Cerbere. 

 Panoramska cesta se vije nad zalivi in skozi turistična naselja,

 zato nama je bila vožnja prijetno uživaška. Tudi prometa skoraj da ni bilo.

 

 Prenočila sva ob stari cesti na razgledni točki prelaza Coll de Frare na višini 202 m. 

Noč je bila mirna in jasna; na nebu polna luna, dol ob morju luči spečih naselij.

Pobočja pod nama so polna kaktusov tako da se zdi kar vprašljivo, kod tu vodi kakšna steza.

Danes se nama ni veliko dogajalo ...

... le kopanje v hladnem morju ...

... obisk mesta Roses ter velike plaže ob njem ...

Sinova sta nama dala nekaj predlogov za obisk znamenitosti v Španiji. 

Med njimi je tudi Ullastret. Je eno od najpomembnejših arheoloških nahajališč na Iberskem polotoku. Nekoč je bilo tu jezero z otokom na katerem je stala utrjena naselbina. 

Ko se je jezero v XIX. stoletju presušilo, je ostalo mesto na majhni vzpetini.

Ullastret je eno največjih naselij iberskega ljudstva Indigeti. 

Imelo je močno obzidje ter urbanistično osnovo in je bilo na vrhuncu moči v 3-4 stoletju.

Od IX. stoletja naprej pa tukaj stoji cerkev Esglesia de saint Pere d Ullastret. 

Arheološke raziskave v mestu in okolici potekajo še danes.

Za konec dneva pa sva si pasla oči še na lepo urejenih toda precej turističnih zalivih Costa Brave...

... opravila še nekaj krajših in daljših sprehodov ...

... ter na kraju dneva obstala na lepi razgledni točki. 

Poleg najinega nocojšnjega domovanja sicer poteka lepo speljana sprehajalna pot nad mestom Begur,

 vendar naju sedaj izven sezone ni do zdaj še nihče motil.

_____________________