Ojstrica

 

Pot: planina Podvežak, Mala Ojstrica, Ojstrica, Korošica, Vodotočnik, Deska, lovska koča na Brežicih

Vsaj enkrat letno se povzpneva tudi na Ojstrico. 

Letošnji nevihtni julij nam je naklonil tu in tam kak miren dan, 

pa sva enega med njimi izkoristila za kratek skok v hribe. 

Zvečer sva se odpravila od doma in na planini prespala, zato sva lahko s planine Podvežak 

že na poti opazovala jutranjo zarjo. To nama veliko pomeni.

Hodila sva po običajni markirani poti do razpotja za Malo Ojstrico. 

Nisva še med najpočasnejšimi pohodniki, 

vendar naju je kmalu prehitel oskrbnik koče na Molički planini in povedal,

 da pogosto nosi do koče 30 kg nahrbtnik. 

Malo sva se zamislila kako hitra bi bila midva s takšnim tovorom. 

Na srečo nama tega ni potrebno preizkusiti.

 

Meglice so se pričele nabirati nad Žvižgavcem in Veliko zelenico.

 

Pogled na Lučkega dedca na nasprotni strani je vsakič drugačen.

 Po lepem grebenu Ojstrice ...

... mimo okna...

... pa sva že stala na vrhu Ojstrice (2350 m). 

Občasno je veter prepodil meglice, pa sva takrat lovila razglede do znanih gora v ozadju.

 Navzdol proti Korošici se je videl greben Ojstrice z meglicami, ki so ustvarile lepo megleno srce.

Korošica je oskrbovana; ob ostankih pogorišča stare koče so še vedno trije kontejnerji ter stalni oskrbnik, ki po novem dela za planinsko društvo Šoštanj. 

Od tam sva krenila spet navzgor in nato navzdol do naslednjega "srca"  - Vodotočnega jezera ...

 

... po prelepih travnikih Deske mimo Lastovca...

 

... in do pašnikov pod njim.

 

Pa se je tudi danes ponovno zatemnilo in zagrmelo v ozadju, zato sva pred grozečo nevihto pospešila  mimo lovske koče na Brežicih po cesti nazaj do najinega avta, kjer sva zaključila lep izlet.

 

Na poti sva izrisala lepo krožno krivuljo s 1211 višinskimi m na 13,3 km poti,

 kot je skrbno zabeležil najin sledilnik,  stacioniran nekje visoko med digitalnimi oblaki.

 

_________________