Pot: Erjavčev rovt, Kepa, Gubno in nazaj
Čas: 8 ur s postanki.
Ob sotočju je široko polje nanosov obeh hudournikov in od tod je tudi izhodišče poti v gore.Po prečkanju potoka Žakelj sva se po označeni stezi skozi gozd povzpela do lovske koče Brvogi.
Od tu se odprejo lepi pogledi na Julijce.
Pot je tudi naprej speljana skozi gozd.
Na križišču poti za Kepo in Dovško babo imenovanem Koritec
so na novo uredili zajetje okusne pitne vode.
V vročih dneh zelo prija takšna osvežitev.
Ko sva prišla nad gozdno mejo, se nama je razprl širok razgled na Julijce
v katerih še posebej izstopata Triglav in Škrlatica.
Takole se vije pot pred nama ...
... in za nama pogled na sedlo, ki sva ga že prehodila...
... vmes pa je globoka škrbina, ki je opremljena s stopi in zajlami...
... nato pot vodi po majhni polički navzgor ....
... do sedla, kjer se priključi pot iz Avstrije.
Vrh Kepe (2145 m) je ponavadi bolj obiskan z avstrijske strani, tokrat pa je bil v tisti uri samo najin.
Modro nebo z rahlimi oblački, razgledi daleč naokrog in vrh, kjer sva bila sama.
Res prelepo.
Pokuk na avstrijsko stran proti jezeru Faaker See...
...ter pogled na Karavanke do Stola ter Košute v ozadju.
Sedaj pa nazaj do globoke škrbine ter čez njo dol in gor.
Povzpela sva se še na vmesni vrh Gubno (2034 m)...
...ter se nato počasi spuščala navzdol nazaj na izhodišče.
Pot je prelepa, zelo razgledna in vredna ponovnega obiska.
_____________
Ni komentarjev:
Objavite komentar