Grčija 2022, Meteora

 Meteora, 7.11.2022

 

 

 Meteori sva se približevala od mesta Trikala in že od daleč se vidijo značilne skale

 na katerih so sezidani samostani. Kmalu sva v mestu Kalambaka 

in nad njim se razpostirajo pečine Meteore. Krožna cesta poteka okoli njih.

Iz Kalambake se peljeva do vasi Kastraki, kjer sta na voljo dva campa. 

Prosto prenočevanje je na območju Meteore prepovedano in to vsi upoštevamo.

 Parkirišča ob krožni cesti so brezplačna.

 

V preteklosti je na Meteori bilo živih veliko samostanov, sedaj jih je le še šest. 

Vsi so določene dneve odprti za oglede. 

Vstopnina je 3 €, obiskovalni časi pa so različni od samostana do samostana.

 

 Beseda Meteora pomeni, da visi v zraku. 

Ko gledaš te samostane, se ti zdi izbira imena primerna.

 

Že sama pokrajina je tu posebna. Ti mogočni monoliti so večinoma iz kremenovega konglomerata, visoki od 400 - 600 m nad.višine. Zato sva se najprej odločila za kratko krožno pot med njimi.

Ker nama planinarjenje ni tuje, sva najprej peš prehodila nekaj potk in preplezala dva ozka prelaza,

 da sva se povzpela nekam, kjer sva predvidevala, da bi lahko bilo kaj zanimivega. 

Res sva našla majhno cerkvico vklesano v skalo in sled zapuščenega samostana, 

do katerega se ni možno več povzpeti, saj je lesene stopnice zgrizel zob časa.

Skalnate poti so bile res prijetne za hojo.

 Razgledi pa čedalje lepši.

 

Za obiskovalce vse samostane zapirajo ob 14 h ali 16 h, zato sva pohitela nazaj.

 Prvo cerkev so na Meteori zgradili v XI.stoletju. 

Gradili so tako da so potreben material dvigovali z vrvmi.

Med XIV. in XVII. stoletjem pa je prišlo da pravega razcveta gradnje samostanov. 

Če vem pravi podatek, jih je bilo takrat ali malo pozneje kar 30.

 

Kasneje so se pričele tatvine, menihi so zapuščali samostane. Sedaj jih je delujočih le  še šest.

 

 Obiskovalci morajo biti ob ogledu primerno oblečeni, na kar opozarjajo table pred vhodi.

V notranjost sva si ogledala le samostan Nikolas Anapausas, ostale le od zunaj.

Če se zapelješ po krožni cesti naokrog, lahko vidiš vse samostane.

Razgledi so vredni občasnega postanka in uživanja v pejsažih.

Ogledala sva si Meteoro in se odločila, da ne bova tukaj ostala še en dan, 

zato sva poiskala prenočišče izven kompleksa Meteora in našla počitek pod svojim monolitom.

Kot ponavadi sva dala prednost ovcam in pastirju, ker tu ne obrajtajo električnih pastirjev.

 Kmalu je vzšla polna luna nad sosednji monolit, midva pa sva že večerjala 

in z viški nakrmila še enega od vaških ovčarskih psov, ki naju je v zahvalo stražil vso noč.

Naslednje jutro je vzhajajoče sonce obsijalo najin monolit.

Dobila sva asociacijo na Urulu in obudila se je najina stara želja, da ga greva pogledat.

Čimprej, dokler še stoji.