Pot: prelaz Sella, Coll Rodella, koča Sasso Piatto, Piza da Uridl, koča Vicenza, ter nazaj na prelaz.
Po prelepem sončnem zahodu ...
... se je naredilo sončno jutro in za ta dan sva si zamislila krožno pot okoli Sas Plattkofla in Sassolunga.
Glede na gps aplikacijo bi morala taka pot obstajati.
Jo bova že nekako zaštrikala sva se domenila.
Poti so oštevilčene, kar nekaj poti je vodilo na vse strani. Usmerila sva se na najino stezo.
Špičasti vrh na zgornji sliki je Col Roddela nad prelazom Sella kjer sva pričela hoditi.
V tem predelu je pot prelepa, preči pobočja Sas Plattkiofla, mimo prve idilične koče Federico Augusto,
ki je postavljena pod velikim balvanom.
Midva pa sva hitela dalje, gor in dol in gor ...
...proti prelepi dolini pod Sas Plattkoflom.
V zgodnjem jutru so bile najine sence še dvakrat daljše od najinih postav.
Na vrhu doline kraljuje velika koča, ki spominja po izgledu in tudi notranjosti bolj na hotel.
Sasso Piatto
Od tu vodijo številne poti, ena tudi na vrh Sas Plattkofla.
Odločila sva se za nadaljevanje krožne poti okoli tega vrha in sledila sva poti 527.
Pol dneva je bilo že mimo, najino izhodišče že daleč, pot pred nama pa daljša od že prehojene.
Pokrajina pa seveda prekrasna, hodila sva tam povprečno nekje na 2000 m višine,
gor do 2400 in dol do 1800m in to nekajkrat ponovila.
Med potjo sva med drugim obhodila tudi čredo konj na paši.
Največkrat pa sva srečevala svizce, ki so se čudili, da se kdo potika po njihovih logih v takšni vročini...
Dolina pod nama ter spust na okoli 1800 m..
V ozadju je Seceda, vrh ki je bil planiran za danes, toda zaradi velike gneče v Santa Cristini (dolina pod Secedo) in posledično zasedenimi in plačljivimi parkirišči, sva se mu odpovedala.
Dolomiti gor ali dol, tam je bilo res preveč gneče.
Povzpela sva se še do koče Vicenza med Sas Plattkoflom in Sassolungo,
čeprav leži stran od najine načrtovane poti. Od tu vodi tudi ferata na Sassplattkofel.
Nato sva nadaljevala po poti 525 okoli Sassolunga ...
...mimo koč ter poti do koder vozijo žičnice in to se je poznalo na številčnosti obiskovalcev..
Sva se pa malo oddahnila, ko sva končno zagledala prelaz Sella in konec najine zaštrikane poti.
Tokrat poti nisem izmerila, ocenjujem pa, da sva prehodila več kot 20 km
in opravila pri tem več vzponov do 2400 m ter prav toliko spustov nazaj na 1800 m.
Pot je bila krasna, razgledi na vrhove in doline pa razveseljujoči
(Canazei in Campittelo, Santa Cristina ter vrhovi nad njo).
Pozoren pač moraš biti na križiščih posameznih poti in izbrati pravo.
Seveda je pri tem v pomoč kak zemljevid poti, opis iz vodnika ali gps aplikacija.
Midva vsega tega pač nimava.
Poti so sicer oštevilčene, vendar najina pot ni bila enoznačno oštevilčena,
da bi tu lahko napisala katera točno je bila.
__________________________
Ni komentarjev:
Objavite komentar