Biokovo treking -Ilija

 

Pot: vas Bast, zavetišče, vrh Sv.Ilija, Topol, vas Bast

Čas: okoli 10 ur

Višinska razlika: okoli 1300 m, višinski metri okoli 1700 m 

Tokrat sva se namenila raziskovat Biokovo. Veliko pogorje se razteza od Brele na zahodu

 nekaj kilometrov vzporedno z obalo proti jugovzhodu. 

Najvišja vrhova sta Sv.Ilija - 1642 m in Sv.Jure - 1762 m.

Za pohodnike sta oba vrhova težje dostopna zaradi nekaj urne hoje po zelo razgibanem terenu med vrtačami, ki so okronane z ostrim koničastim kamenjem in razbrazdanimi skalami.

 

Tako pač večinoma izgleda hrvaški visoki kras.  Za prvi del trekinga po Biokovemu

 sva izbrala severni pristop na masiv ter vrh Ilija. Dodatno pa sva prehodila še dobršen krog 

do njega in še naprej proti severu in nazaj.

Vedela sva torej, da naju čaka dolga pot, zato sva se odpravila že pred jutranjim svitom.

Morje in gore so že zažarele takoj ob prvem jutranjem svitu, kar je obetalo lep topel dan.

 Iz vasice Bast se pot vije strmo navzgor, mimo dobrega studenca, 

kjer sva takoj dopolnila najine zaloge vode, kajti izvirov vode na Biokovem ni na pretek.

Se pa najde kakšen skrit vodnjak, ki so ga nekoč uporabljali domačini, ko so pasli svoje ovce in koze.

Pot je lepo označena, le nekatera imena vrhov so se nama zdela nenavadna,

 pa sva bila v velikem pričakovanju, kako izgledajo.

Sledil je vzpon skozi zanimiv in delno požgan "kamniti gozd". 

Borov gozd je rasel dobesedno iz kamenja.

Po dveh urah hoje strmo navzgor sva prispela do zavetišča zgrajenega iz kamenja,

 kmalu zatem pa sva bila že na planoti Biokovega s številnimi vrhovi proti jugu.

Med vrtačami, veliki in majhnimi, se je pot vila še dalje.

 Tudi kavke so naju že zaznale, približale pa se nama niso tako kot smo vajeni v naših gorah.

 

Po štirih urah hoje sva se le približala vrhu sv.Ilija . 1642 m.

Najvišji vrhovi v Dalmaciji imajo pogosto na vrhu kamnito cerkvico posvečeno kakemu svetniku.

Ilija je seveda svetopisemski prerok Elija, ki je z božjo pomočjo naredil veliko čudežev.

Obudil je celo majhnega dečka, edinca, ki je umrl zelo žalostni materi.

V cerkvici pa je relief veličastnega prizora, 

ko je Elija tekel pred konjsko vprego kralja Ahaba več kot dvajset kilometrov.

Bolj ko Iliju sva se seveda posvečala krasnemu razgledu daleč naokoli. 

Pogled nazaj ter dalje proti najvišjemu vrhu Sv. Jure in še dalje proti jugu je bil fascinanten.

Ko si na vrhu dalmatinskih gora, so pogledi naokrog in navzdol proti morju zelo posebni. 

Dobiš občutek velike višine. Na vrhu sva opazila smerokaz za nadaljevanje poti 

proti naslednjemu vrhu, Topolu ter nato v dolino. 

z veseljem sva se odločila za to smer, ki je omogočala krožno pot, 

ki nama je dala možnost sestopa po drugi poti. 

Slika spodaj prikazuje pot od sv.Ilija po grebenu navzdol, ki sva jo prehodila.

Izredno lepo je bilo, lepi razgledi, pot kamnita in ponekod grebensko ostra, 

sonce in dobra volja, kaj češ še več.

Še en pogled nazaj proti vrhovom preden zavijava v dolino.

Oblaki so nama kazali, da le naj pohitiva dol z gora in grozili, da naju bodo ovili v meglo.

Tega pa sva se bala, saj je v megli težko slediti poti, ki večinoma poteka po skalnatem terenu.

 

 Megla pa je res  prišla, na srečo šele potem, ko sva že sestopala.

Sestopala sva strmo navzdol v megli, toda tudi te je bilo enkrat konec.

 Prišla sva pod meglen obroč, ki je ovijal Biokovo, sonce se je zopet pokazalo. Ta megla, oziroma oblaki, ki so se nakopičili pod grebenom Biokova, so znanilci burje, ki se bo rodila naslednji dan.

 Občasno se je megleni ovoj malo razmaknil, da sva lahko opazovala kamnite vršace nad seboj.

 

 

Midva pa še naprej strmo in še bolj strmo navzdol.

Strm in dolg spust se je zaključil pri kamnolomu nad cestnim tunelom pod Biokovim. Še malo asfaltne ceste in zaključila sva najin dolg krog zopet v vasici Bast.

Ta vrh sv.Ilija in celotna krožna pot je bila najlepša na najini turi do sedaj. 

Na vrhu imaš občutek silne višine in čudovitih razgledov ter oddaljenosti od vsega živečega na zemlji. Strm vzpon in še strmejši spust in naporna hoja sta bili pozabljeni, kot da tega nikoli ni bilo,

 lepi občutki z vrhov pa so obstali.

Strm vzpon in še strmejši spust in naporna hoja sta bili pozabljeni, kot da tega nikoli ni bilo,

 lepi občutki z vrhov pa so obstali.

 

________________________