Uršlja Gora

Dan je lepši, kadar se povzpneš vsaj malo višje nad vsakodnevno dogajanje v dolini.

Najin popoldanski potep sva pričela pri simpatični koči na Naravskih ledinah 

do koder sva se pripeljala z avtom.

Po dobri uri vzpenjanja skozi bogat gozd sva se že močno približala najinemu cilju.

Obsežna kraška planota na vrhu Uršlje gore se je kmalu odprla v vsej svoji razpostranjenosti.

Razgledi v okolico niso bili briljantni, vseeno pa sva kljub ostremu mrazu 

lahko gledala dovolj daleč naokrog.

Če v dolini pogrešamo zimo, jo je tukaj gori več kot dovolj.

Proti vrhu je mraz še bolj strupen, saj mu pri jakosti pomaga še oster veter.

Vseeno sva pogledala tudi proti domu. V Šoštanjski termoelekrarni TEŠ-6 dobro kuri, zato orientacija pri iskanju domače lokacije ni nikoli pretežka.

Pogled na avtrijsko stran nama razkrije, da tudi na Koralpah (Golici) ni veliko snega.

  Na vrhu se nisva dolgo zadrževala, saj je veter rezal v kosti. Zavetje sva poiskala ob koči, 

kjer sva si privoščila vroč čaj in okusno malico.

Nato pa še hiter spust do doline.

 Še malo igračkanja, potem pa domov do toplega kamina.

_____________________