nedelja, 15. november 2015

Raduha od Arte do Jelovca

Izhodišče: Kosmačeve Rastke nad Strugami
Višinska razlika: 1200 m
Razmere: delno oblačno, toplo za november in izredno vetrovno na severni strani Raduhe
Čas: 8 ur
Naš najbližji dvatisočak obiskujem ponavadi pozimi, tokrat pa sem si omislila, da Raduho prehodim po grebenu od zahoda,  Malega Rta- 2002 m, do vzhoda, ki ga zaključuje Jelovec - 1808 m.
Iz Kosmačevih Rastk, mimo lepe lovske koče do planine Arta, vodi označena steza. Pot mi je popestril nenaden glasen skovik ali nekaj podobnega in oznanil, da nisem tukaj več sama. Pogled navzgor mi je odkril trebušastega čuka, ki je čepel prav na vršičku smreke. Neverjeten je bil, da tak trebušast lahko prav lepo čepi na vrhu smrekove vejice.
Planina Arta - 1586 m - je samevala, okolica pastirske koče pa je prijetno urejena.
Bolj sem se bližala vrhu, močneje se je slišalo bučanje vetra. V dolinah pa so ždele meglice.
Na Malem Rtu - 2002 m - je dovolj prostora za počitek in razgledovanje.
Na vrhu Velike Raduhe je bilo po pričakovanju nekaj obiskovalcev. Zelo bi me namreč začudilo,
da bi v tej prelepi jeseni bila sama tu gor.
Na Veliki Raduhi - 2062 m, sem zapustila prijetno označeno stezico in
se usmerila proti Mali Raduhi - 2029 m. Veter je čez severno ostenje močno pihal
in njegovo bučanje me je z grebena kar hitro pregnal nekaj metrov nižje.
Pot me je nato vodila mimo Durc do Laneža.
Malo travnato planoto na vrhu Laneža - 1925 m so oskrbniki teh poti dobro označili.
Pogled z Laneža na severno stran na kočo na Grohatu je bil jasen.
Malo navzdol, nekaj počez in še malo zopet navzgor in zadnji vrh pogorja Raduhe,
 Jelovec - 1808 m je pristal pod mojimi lahkimi koraki.
Z vrha se prav lepo razpostira planina Vodol, kamor vodi ena potka strmo navzdol ...
... druga označena steza pa se vrača nazaj na kočo na Loki pod Raduho. Odločila sem za tretjo neoznačeno stezo in sicer na planino Javorje in nato od tam na Loko.
Še malo in celotno pogorje Raduhe je bilo za menoj in prijeten gorski pohodniški krog nad meglami je bil uspešno zaključen. Priporočam vsem, ki imajo vsaj dve zdravi nogi!


7 komentarjev:

  1. Jaz pa ponavadi parkiram na tistem ovinku (3 fot. od spodaj ). Potem po celotni dolini planine Vodol do konca in po grebenu do Jelovca. Potem splezam po grebenu do križa. Je pa tudi spodaj tik pod vrhom Jelovca stezica, če se hočeš izogniti skale.
    Na celotni poti mi je pa najbolj pri srcu Lanež...
    Vračam pa preko planine Javorje.

    OdgovoriIzbriši
  2. Enkratne fotografije. Prava paša za oči bravo

    OdgovoriIzbriši
  3. Zlatko: Ja. sem gledala tisti greben in tudi stezico sem videla, sem malo študirala za navzdol, pa bi imela predaleč do avta. Sva že enkrat govorila o tej poti, pa se tokrat nisem spomnila prej, bi šla tam navzgor, še ena pot je na seznamu, drugič te bom vprašala prej, mogoče že drug teden ....

    mapo: hvala, meni je najbolj všeč čuk( če je?)

    OdgovoriIzbriši
  4. Čuk sedi na veji ... mene pa so podplati zasrbeli, da bi šla po teh poteh. In Breda hvala, da sem se lahko ob dobrem opisu in lepih slikah vsaj malo sprehodila po naravi. Lp, B&B

    OdgovoriIzbriši
  5. Barbara, ko sva ravno na vezi, kod sta štartala za tvoj K3 in kako prideš do izhodišča? Za nekaj osnovnih informacij bi te prosila? Tudi vama en LP.

    OdgovoriIzbriši
  6. Z avtom se pelješ na Krvavec do rampe (planina Jezerca) od tam pa po kažipotih za planino Koren. Pot do izhodišča si lahko prebereš na tem linku: http://www.hribi.net/izlet/planina_jezerca_vrh_korena_cez_planino_koren/3/316/4586
    V suhem vremenu je zanimiva tudi krožna pot čez greben Ježa in Zvoh.
    Lep planinski pozdrav

    OdgovoriIzbriši
  7. Najlepša hvala, tam še nisva hodila. LP

    OdgovoriIzbriši