Settsass

 Pot: prelaz Valparola, Settsass, ter krožno nazaj po drugi strani.

Naredil se je že četrti sončni dan. V zgodnjem jutru se je zahajajoča luna poslovila. 

Midva pa sva se odpravila od jezera Valparola... 

... po severni strani Settssassa.

Pot je lahka, kar dobro označena, vodi po pobočjih Settsasa do travnatega grebena...

...kjer se malo pred njim usmeri precej navzgor, da pridobiš tistih nekaj 100 m višincev, ki si jih prej izgubil.

Na zgornji sliki je pogled na kočo Compologno od koder se priključi tudi ena pot.

Med vzponom nama je pogled neprestano uhajal na desno na čudovito goro. 

Glede na zemljevid sva jo določila za Piz dies Cunturines.(zgoraj).

Na zgornji sliki je travnati greben na začetku katerega  se pot obrne in krene proti vrhu Settsassa.

Pot proti vrhu(zgoraj) in vrh Setttsassa (2571 m)

Razgled na vse strani je prekrasen, Monte Pelmo levo, Civetta desno ter v sredini Monte Pore.

...prelepi Cunturines,

...še Marmolada, okoli katere sva krožila ...

... ter še vse doline in prelazi ter ostali vrhovi okrog. 

Res prelepo.

Z vrha sva se vrnila nazaj do travnatega grebena in se po južni strani vračala nazaj.

Tudi tu je bila pot zanimiva , na zgornji sliki je še Picolo Settsass..

...od tu pa še prelep pogled na travnati greben preko katerega se morava vrniti nazaj.

Vrhovi Settsasa, ki s te strani ne izgleda tako nedolžno, je lahko pristopen.

Vrnila sva se nazaj do jezera Valporola.

Ta krožna pot na Settsass je bila logistično lahka, lepo označena. Pričela sva hoditi po severni strani, sledil je vrh nato nazaj ter sestop po južni strani. nanesli je okoli 14 km poti ter okoli 1000 višinskih metrov.

Sas Plattkofel in Sassolungo, krožna pot

Pot: prelaz Sella, Coll Rodella, koča Sasso Piatto, Piza da Uridl, koča Vicenza, ter nazaj na prelaz.

Po prelepem sončnem zahodu ...

... se je naredilo sončno jutro in za ta dan sva si zamislila krožno pot okoli Sas Plattkofla in Sassolunga. 

Glede na gps aplikacijo bi morala taka pot obstajati. 

Jo bova že nekako zaštrikala sva se domenila.

Poti so oštevilčene, kar nekaj poti je vodilo na vse strani. Usmerila sva se na najino stezo.  

Špičasti vrh na zgornji sliki je Col Roddela nad prelazom Sella  kjer sva pričela hoditi.

V tem predelu je pot prelepa, preči pobočja Sas Plattkiofla, mimo prve idilične koče Federico Augusto,

 ki je postavljena pod velikim balvanom. 

Midva pa sva hitela dalje, gor in dol in gor ...

...proti prelepi dolini pod Sas Plattkoflom.

V zgodnjem jutru so bile najine sence še dvakrat daljše od najinih postav.

Na vrhu doline kraljuje velika koča, ki spominja po izgledu in tudi notranjosti bolj na hotel.

 Sasso Piatto

Od tu vodijo številne poti, ena tudi na vrh Sas Plattkofla. 

Odločila sva se za nadaljevanje krožne poti okoli tega vrha in sledila sva poti 527. 

Pol dneva je bilo že mimo, najino izhodišče že daleč, pot pred nama pa daljša od že prehojene.

Pokrajina pa seveda prekrasna, hodila sva tam povprečno nekje na 2000 m višine, 

gor do 2400 in dol do 1800m in to nekajkrat ponovila.

Med potjo sva  med drugim obhodila tudi  čredo konj na paši.

Največkrat pa sva srečevala svizce, ki so se čudili, da se kdo potika po njihovih logih v takšni vročini...

Dolina pod nama ter spust na okoli 1800 m.. 

V ozadju je Seceda, vrh ki je bil planiran za danes, toda zaradi velike gneče v Santa Cristini (dolina pod Secedo) in posledično zasedenimi in plačljivimi parkirišči, sva se mu odpovedala. 

Dolomiti gor ali dol, tam je bilo res preveč gneče.

Na zgornji sliki je pogled nazaj na del prehojene pot okoli Sas Plattkofla.

Povzpela sva se še do koče Vicenza med Sas Plattkoflom in Sassolungo, 

čeprav leži stran od najine načrtovane poti. Od tu vodi tudi ferata na Sassplattkofel.

Nato sva nadaljevala po poti 525  okoli Sassolunga ...

...mimo koč ter poti do koder vozijo žičnice in to se je poznalo na številčnosti obiskovalcev..

Bila sva že utrujena, pred nama pa je bil še končni vzpon. 

Sva se pa malo oddahnila, ko sva končno zagledala prelaz Sella in konec najine zaštrikane poti.

Tokrat poti nisem izmerila, ocenjujem pa, da sva prehodila več kot 20 km 

in opravila pri tem več vzponov do 2400 m ter prav toliko spustov nazaj na 1800 m. 

Pot je bila krasna, razgledi na vrhove in doline pa razveseljujoči 

(Canazei in Campittelo, Santa Cristina ter vrhovi nad njo). 

 Pozoren pač moraš biti na križiščih posameznih poti in izbrati pravo. 

Seveda je pri tem v pomoč kak zemljevid poti, opis iz vodnika ali gps aplikacija. 

Midva vsega tega pač nimava. 

Poti so sicer oštevilčene, vendar najina pot ni bila enoznačno oštevilčena, 

da bi tu lahko napisala katera točno je bila.

__________________________

Piz Boe

Pot: prelaz Pordoi, koča Forcella Pordoi , Piz Boe, Sass de Forcia Orientale, Sass de Forcia di Mezzo, Sasso Pordoi, prelaz Pordoi

Naslednji dan sva se v zgodnjem jutru s prelaza Pordoi  odpravila proti vrhu Piz Boa.

Izbrala sva pot, ki se vzpenja strmo navzgor po melišču. 

Psihično sva se pripravila na neprijeten vzpon po melišču, ki pa se je izkazalo za dobro uhojeno

 in zato lažje obvladljivo. Marsikatero slovensko melišče je bistveno težje za vzpon.

 Po uri in pol  vzpona  sva že bila blizu vrha melišča in takrat je tudi pričela voziti  gondola  na vrh Sasa Pordoi, ki je bil zaradi tega precej obiskan, kot sva ugotovila kasneje ob povratku nazaj z vrha.

Na vrhu strmega melišča nama je zelo dobro del pogled navzdol.

Le na kratko sva se ustavila ob koči na vrhu melišča, ki je lepo postavljena med skalnatimi vrhovi.

Od tu sva zagledala "avtocesto" , ki vodi v smeri Piz Boa.

,Avtoceste' je res kmalu konec, ostanejo pa lepi razgledi na sosednje vrhove in "plate" .

Med potjo gor sva bila sama, ker sva bila dovolj zgodnja.

Seveda je proti vrhu malce bolj navkreber in celo nekaj varoval je nameščenih.

Sledil je končni vzpon proti vrhu.

Na dokaj prostornem vrhu Piz Boe (3152 m) me je presenetila lepo oskrbovana koča. Prej se namreč nisem dovolj pozanimala za opis vrha in sem mislila da je koča precej nižje pod vrhom.

Tako sva si lahko privoščila kapuccino na nivoju!

Edina ki je še prepešačila v tistem jutru s prelaza je bila seveda punca iz naših krajev in prav lepo je bilo malo  pokramljati po slovensko. V italijanščini namreč nisva posebej zgovorna :-).

Seveda ne gre, da se ne bi dala slikati na vrhu. Tokrat z roke, ne s stativa.

S te višine so veličastni razgledi, gornji sliki proti Marmoladi....

...ter vse naokrog do bližnjih "sosedov", ki jih še nisva uspela identificirat.

Pogled so nama najbolj pritegnile bele skalnate planote za katerimi je dolina Corvare. 

Uživala sva kljub temu da večine gora nisva prepoznala.

Pričela sva sestopati in ob poti nazaj vmes skočila še na sosednje vrhove

 Sass de Forcia di Mezzo (2917 m)...

...ter še vzpon na Sasso Pordoi (2950 m). 

Razgledi so bili v takem vremenu odlični. Zadaj je Sella,  Antersass. 

Na Sasso Pordoi sicer vozi gondola s prelaza Pordoi za ceno 20 eur na odraslo osebo.

Torej sva prišparala 40 €.

Ker vozi gondola tako visoko, sva pri vračanju z vrha Piz Boa srečala najmanj 500 ljudi.

Saj so nama govorili nekateri, da je poleti v Dolomitih gužva, 

vendar naju je tak naval visoko v gorah res šokiral.   

Še pokuk skozi naravno okno na najino izhodišče; prelaz Pordoi.

Sledil je sestop od koče Forcella Pordoi in nato po strmem melišču navzdol na prelaz Pordoi. 

Sam vzpon na Piz Boe ni bil težak, ker sva se odločila za lažjo pot; 

približno tri ure in pol navzgor do vrha ter nekaj več navzdol zaradi manjših vzponov na sosednje vrhove. 

Je pa takle skalni svet tam proti 3000 m višine seveda enkraten in stalno vabljiv.

V zgodnjem popoldnevu sva že zaključila turo. 

Preostalo nama je le še načrtovanje kaj bova med temi lepimi gorami počela jutri in naslednje dni. 

Prijetno utrujena in zadovoljna z izkupičkom dneva.

________________________