Travnik

Izhodišče: kmetija Kumprej nad Ljubnim
Snežne razmere:  zelo dobre za smuko
Zaradi snežnih nevarnosti je še vedno pametno ostati v sredogorju zato sva tokrat izbrala še Travnik, planino med Komnom in Raduho.
Z avtom se je dalo peljati do zadnje kmetije Kumprej.  In ravno tu se cesta začne lepo vzpenjati, kar je pomenilo za nazaj lep spust s smučmi.

Sonce je še vedno sijalo z modrega neba, za popoldan pa je bilo napovedano poslabšanje vremena.

Časa torej ni bilo veliko.

Po dobri uri hoje po cesti sva prišla do pastirskega stana, ki pa seveda pozimi sameva.

Potem sva prečila še pašnik, da sva dosegla lovsko kočo.

Ups. Mina sred smučišča :-)

Lovska koča nad pašnikom tudi sameva.

Pogled na Komen. Še vedno je v soncu.

Dolino pa so že dosegle megle in nizka oblačnost.

Pot na Travnik je nato vodila po lepo zasneženih grapah in vlakah, ki so obetale lep spust.

Po dveh urah in pol sva bila ob koči pri Travniku - 1548 m,  skoraj hkrati z meglicami,

ki so zajele že vse okoliške vrhove.

Travnik nad kočo je bil komajda še viden.

Po vpisni knjigi sodeč je Travnik pozimi bolj malo obiskan. To se nama zdi zelo dobro. Več snega za naju!

Po malici in okrepčilu ob koči se je pričel prijeten spust nazaj v dolino.

Le kaj varuje tale ograja? Bova preverila poleti!

Nazaj proti pastirskemu stanu je smučanje potekalo v obilju novega svežega snega.

Pravljično doživetje.Vreme pa se je hitro poslabševalo.

Sneg je naletaval, midva pa sva bila še prilično visoko nad dolino.

Smuči so dobro drsele in po dobri uri zelo prijetne smuke sva zapustila ta planinski raj.

Smrekovec

Pot:: Stari stani na Golteh - Isteje - sedlo Kal - Smrekovec in nazaj
Razmere: na severni strani Golt meter suhega snega, drugod do kakšnih 50 cm takole na oko

Sončno ponedeljkovo jutro je ponudilo lep pogled na kraljico Savinjskih Alp.

Enkrat na leto se ponavadi odsmuča in prehodi takale kondicijska tura od Golt do Smrekovca in nazaj.

Tokrat sva želela potegniti svojo "špuro" po severni strani Golt direktno do sedla Kal.  Strmo pobočje s metrsko debelo snežno oddejo in podrto drevje je naju po kakšni uri truda odvrnilo od te namere.

Tako da sva rajši izbrala sončno pot po Golteh.

Nesteptano smučišče levo nad Starimi stani.

Megle v dolini, zgoraj pa dopoldansko sonce.

Tjale gor na Smrekovec greva!

Kmalu sva stala na vrhu Smrekovca -1577 m in se razgledovala. No, vmes je kljub naglici minilo dobri dve uri spuščanja in vzpenjanja po gozdnnih poteh, stezah, vlakah in brezpotju. 

Lepi razgledi z vrha Smrekovca pa ves trud obilo poplačajo.

Šaleška dolina je tokrat tudi zasnežena. In TEŠ 6 obratuje s polno paro!

Lepo pobeljena Uršlja gora je krasna in vabljiva.

Sledi motornih sani so še vedno aktualne in vsaj za naju moteče v tej zimski idili.

Bogato okrašene smreke so letos tudi na dan Svečnice.

Sedaj pa z vrha navzdol. Spust skozi mali gozdiček do smrekovškega smučišča.

Vijuganje po smrekovškem travniku je vedno znova prijetno doživetje. Ko bi le trajalo dolgo.

To je najlepši del dolge ture, ampak vselej prijeten.

Sedaj pa nazaj do koče pod Smrekovcem in še malo navzdol, nato pa spet strmo navzgor nazaj na Golte.

Trda tura je ta! Zato se opravi le enkrat na sezono, da do drugega leta pozabiš na naporno pot :-)

Rastočka planina

Izhodišče: Šmihel nad Mozirjem
Razmere: okoli 40 - 50 cm suho - mokrega snega, sončno in toplo
Čas:  6 - 7 ur

Zaradi obilice novozapadlega snega v hribih se je izredno povečala nevarnost snežnih plazov in zato je bilo pametno izbrati varno pot v snežno kraljestvo.

Jutro nad kmetijo Goltnik nad Šmihelom je bilo prav čarobno.

Dan je veliko obetal z novo snežno oddejo. Prva sva urezala smučino in bila sama v neokrjeni belini.

Pokuk ob poti.

Edine sledi, ki sva jih opazila so bile sledi srnjadi in izgledale so tako 

kot da bi se najini predhodniki prav lepo zabavali.

Na Rastočki planini pod Boskovcem sta mir in spokojnost prišla še bolj do izraza.

Zimska toplina in bleščeča svetloba blagodejno vplivata na počutje. Zdaj pa desno gor  - na Boskovec.

Snežena kupa sladoleda ob poti mi je pustila asociacijo, da bi podobno naredili doma na toplem. Mnjam....

Včasih se mi zazdi, da sneg pokrije vso umazanijo človeštva in spet lahko občutim vso lepoto stvarstva.

Ampak to občutje je lahko le tu, visoko v planinah.

Pod Boskovcem - 1587 m sva obrnila navzdol. Globoki sneg za na vrh sva pustila še drugim junakom, 

naj malo gazijo, ko bodo prišli.

V snežni pravljici se dobro počutiva.

Koča na Rastočki planini je samevala in čakala na naju.

Počitek ob koči je bil nadpovprečno dolg. Malica, vroč čaj in veliko sončne toplote.

Ampak stol ob koči je bil že zaseden. Nič zato, nama je zadostovala mala klopca.

In sedaj samo še  -  juhuhu navzdol.

Gremo!

Pokuk še nazaj.

In še enkrat.

Trudila, uživala in smučala sva:

Samo še najin končni podpis na zadnjem travniku, preden sva prismučala do avta.

In naslednje dni bo še snežilo! Juhuuhuuuu!

Uršlja gora

Izhodišče: Sleme
Razmere:  vetrovno, 20 cm ali več novega snega na vrhu.

Preverit sva šla snežne razmere na našo bližnjo goro. Res sva že močno pogrešala sneg.

In bilo je kaj za videti . Z višino je bilo snega čedajle več, na vrhu  sva ga ocenila za kakšnih 25 cm. 

V zametih ga je bilo tudi za cel meter.

Lesen možic pred kočo na  Uršlji gori ni razkril kam vodijo številne poti.

Takole lepo je bilo na vrhu. Kljub vetru in brez razgleda.

Tole je veliko bolje kot pa ležati doma v uti, ali ne?

Pokuk izpod zavetja. Tudi koča je bila odprta, topla in dežurna oskrbnika sta ta prava!

Sprehod v snežnem metežu je užitek, če si dovolj opremljen in zagret.

Večinoma smo hodili prav lepo po uhojeni stezi. Nismo namreč bili edini, ki smo se podali na tak dan v hribe.

Med snežnim metežem proti vrhu je bilo včasih potrebno malo postati in se orientirati.

Ali bo sonce pregnalo megle? Bolje je, da še ne, da bo nametalo velikooo snega.

Sneženi sprehod je bil uspešen. Noge so postale utrujene in prav je prišel počitek. 

Sedaj pa lahko gremo zadovoljni zopet domov na toplo.