Lovska pot od Brežicev pod Lastovcem in Desko

 

Pot: lovska pot od Brežicev pod Lastovcem, Stare štale, Vodotočnik, Lučki Dedec, Korošica, 

koča pod Moličko pečjo, Podvežak

Razmere: suho sončno vreme 

 

Tokrat sva želela ponovno prehoditi atraktivno neoznačeno stezo, ki preči prepadno steno pod Lastovcem in se pri Starih štalah priključi poti iz Lučke Bele na Korošico.

  

Potrebno je bilo nekaj truda, da sva našla njen začetek nad lovsko kočo na Brežicih. 

Steza se prične spuščati po strmih travah skozi gozd. 

Pod nama je Lučka Bela, v ozadju Konj ter skrajno levo del Velike planine. 

Razgledi so vseskozi bili zelo lepi.

Na vsakem kamnitem "pomolu" ob poti najdeva planike.

Pot vodi nad Lučko Belo pod Lastovcem in Desko.

Na dveh mestih je potrebno nekaj lažjega plezanja ter pazljivosti

Drugo mesto, kjer se je potrebno pazljivo spustiti navzdol.(slika spodaj).

Steza je resnično prelepo speljana .

Pogled nazaj na atraktivno stezo.

Pogled naprej, kjer pot vodi pod stenami ter nato navzdol do Starih štal 

ali pa navzgor naravnost do Vodotočnika.

Še en pogled nazaj ter fotografija za spomin.

Spustila sva se navzdol do ravnice Stare štale, kjer še vedno domujejo svizci. 

Slišala sva jih, videla pa ne.

Od tod vodi direktna pot preko strmine poraščene z ruševjem do Vodotočnika.

Na sveže je označena z rdečimi in zelenimi črtami ali pikami, zato je lahko sledljiva. 

 

Zopet sva občudovala srčkasto jezerce in naredila par zgovornih fotografij...  

... ter se povzpela še na Lučkega dedca (2023 m), do katerega ni bilo več daleč.

Pogled z Dedca proti vzhodu je bil še vedno jasen, 

medtem ko so zahodno stran že rahlo zakrivale meglice.

Na vrhu Dedca sva malicala poleg planik...

...ter občudovala Ojstrico v ozadju, kjer sva se potepala včeraj.

Do Korošice je pot hitro minila. Kočo pa so tokrat oblegali številni pohodniki, 

saj je bila sončna sobota. Zamikal naju je še pogled na lepo postavljeno kočo pod Moličko pečjo,

pa sva naredila ovinek še do tja.

Končno sva se le spustila po stezi do Podvežaka in najinega izhodišča.

 Tudi danes sva bila nagrajena s prelepimi vtisi z naših planin.  Aplikacija nama je  tokrat narisala pohodno krožno pot s skoraj 1000 višinskimi metri in 13,2 km poti.

 

________________
 

Ojstrica

 

Pot: planina Podvežak, Mala Ojstrica, Ojstrica, Korošica,Vodotečnik, Deska, Brežici, Podvežak. 

Dolžina poti : malo manj kot 14 km ter 1250 višinskih metrov.

Razmere: hladno sončno jutro, severni veter  

 

Na planini Podvežak je bila petkova jutranja temperatura 4 stopinje C. Meteorologi so imeli tokrat prav, ko so napovedali hladno jutro.  Planina je še samevala v ranem jutranjem soncu.

 

 Ponavadi se enkrat letno povzpneva na Ojstrico. Med potjo takoj uživava v lepih utrinkih iz narave, 

kot je na primer na spodnji sliki, ko je mah skoraj v popolnem krogu zaprl vdolbino v kamnu. 

 

Tokrat izbereva pot preko Male Ojstrice. 

Pod nama se razprostira prelepa dolina  Korošice z Lučkim Dedcem na levi. 

 

Povzpneva se mimo Male Ojstrice in okna... 

 

... in stopiva na vrh Ojstrice (2350 m).

 

Vetrovno in jasno vreme poskrbi za prekrasne razglede po gorah ...

 

... ter v doline.

 

Ko sva sestopala proti Korošici, sva zagledala dva kozoroga, ki sta se mirno pasla blizu poti.

 

Tu pod Ojstrico jih še nikoli nisva opazila. Videvala sva jih pod Tursko goro ter Skuto. 

 

Dolgo smo opazovali drug drugega. Zadnja leta kozorogi ne bežijo pred ljudmi, če se jim preveč ne približaš, medtem ko so gamsi še vedno zelo plašni in nezaupljivi do ljudi.

 Na  Korošici oskrbnik prizadevno oskrbi vse goste. 

Po obilni in okusni kavi se povzpneva še čez Prag do Vodotočnega jezera. 

 

Mimo jezera vodi pot zopet navzgor na Desko in nato navzdol čez Lastovec ter mimo lovske koče na Brežicih. 

 Po devetih urah hoje prispeva na izhodišče pod planino Podvežak. 

Noge so za danes imele dovolj hoje, 

srce pa je zopet polno vtisov iz naših bližnjih prelepih planin.

 

_________________

 

Kleiner Pal ( Pal Piccolo )

Pot: prelaz Plockenpass, pot 401, vrh Pal Piccolo,  sestop po poti 434, prelaz Plockenpass

Čas: 5-6 ur, okoli 10 km poti ter okoli 600 višinskih metrov 

 

Zaradi ogromnega podora, ki se je zrušil s stene Pal Piccola je bil prelaz na italijanski strani zaprt nekaj let, letos pa je ponovno prevozen. Zaradi manjših podorov prelaz še vedno občasno zapirajo. 

Zaradi tega podora je bila tudi pot 401 do nedavnega zaprta, sedaj poteka na področju podora malo drugače. Pot je na novo lepo speljana, dobro zavarovana in z nje se lepo vidi obsežnost tega podora. 

 

V zgodnjem jutru sva se tako odpravila s prelaza na pot 401. V tem celotnem delu do vrha je speljana po gozdu pod visoko steno gore, zato sva ves čas navzgor hodila v senci,

 kar je v času poletne vročine zelo dobrodošlo.

Vrh Pal Piccolo je znan po starih vojaških objektih iz časa I. svetovne vojne. 

Tu so se odvijali hudi boji med Italijo in Avstro-Ogrsko v letih 1915 do 1917, 

saj je bil Plockenpass takrat najpomembnejši prelaz.

Na zgornji sliki se vidi del ogromnega podora in nanovo urejena steza 401 pod njim.

Razgled je slikovit na vse ostale planine naokrog.

Vsepovsod ob poti je precej naravnih ali zgrajenih podzemnih jam in zaklonišč ter ostankov vojaških objektov, ki so vsi na zelo lepih lokacijah.

Vrh Pal Piccolo je planota, ki je polna strelskih jarkov, topniških in minometalskih ploščadi 

in obsežnih podzemnih zaklonišč za vojaško posadko.

Vse to je urejeno in označeno s tablami, ker področje deluje kot muzej na prostem. 

Steze vodijo po celotnem predelu lukenj, jarkov in stavb. 

Vrh Pal Piccolo (1866 m).

Razgled z vrha na sever...

... na jugovzhod...

 ... na severozahod.

Resnično je to zelo zanimiv vrh, pot nanj ni dolga, je možnih celo nekaj skrajšanih variant.

 Sestopila sva po stezi 434 na avstrijsko stran, ki pa je zelo strma, zato tudi dobro varovana, 

saj to goro obiskujejo tudi šolske ekskurzije in družine z malimi otroki,

kar sva videla tudi midva na lastne oči.

Še enkrat sva se uzrla nazaj na resnično zanimivo goro ter nato sestopila navzdol.

Ker je pot zelo lepa, razgibana, s panoramskim razgledom 360 stopinj, 

jo bova zelo verjetno še kdaj obiskala.

 

______________________