V poznem večeru smo sledili Damjanovemu avtu iz Boujdourja na saharsko pisto
(ne moreš temu reči, da je to cesta) v notranjost puščave.
V trdi temi smo se z avti namestili okoli zapuščene stavbe.
Videli nismo nič razen veliko svetlih zvezd na temnem nebu.
Tišina in utrujenost sta pomagali, da smo hitro zaspali.
Sončni vzhod je tu okoli 8.30 zjutraj in šele takrat smo začeli spoznavati razsežnost puščave.
Nikjer ni nič, do obzorja je tako. Pričakovali smo velike sipine ter obsežna peščena področja.
Pa tam ni bilo tako. V Zahodni Sahari je le 10 % področja v sipinah, vse ostalo je bolj ali manj grobo zrnato peščeno in trdo ravninsko področje, kjer raste zelo malo ali nič. Razen v oazah seveda.
Sledili smo pisti vedno globlje v puščavo.
Našli smo prazen in zapuščen tovornjak, ki je stal na robu piste.
Tudi avtomobili radi umirajo v puščavi, saj jim tukajšnje vozne razmere krajšajo vitalne funkcije.
Nadaljevali smo pot v smeri Jraifije.
Vmes je bilo nekaj odmora.
Nato smo zavozili v zapeskano ali mivkasto področje.
Vse avte smo pod Damjanovim vodstvom rešili iz zastoja, ko je bilo peska preveč.
Potem smo se ustavili ob objektu, kjer občasno potekajo verska srečanja Saharcev sredi puščave.
Nadaljevali smo pot do izvira izredno tople termalne vode, ki je žal zapuščen.
Se sprehodili na bljižnjo zelo majhno vzpetino...
...kjer smo na vrhu zvedeli, da je tu bilo nastavljenih polno tankovskih min v času boja med Maročani in Saharci, ne tako dolgo nazaj. Ostanki avtov, ki jih je tu razneslo, so vidni še sedaj.
Zanimiv, poučen, zelo lep in zelo nevsakdanji dan smo zaključili ob toplem vrelcu Jraifia,
seveda sredi puščave.
Vrelec napaja bazen, tu ima voda 43 stopinj. Ko piha mrzel veter in nosi pesek s puščave,
je takšen vrelec tople vode v oazi pravi balzam za dušo in telo. Domačini ta kotiček radi obiskujejo, tujci pa le redko zaidejo sem.
Poleg termalnega bazena je tudi še bazen z ohlajeno vodo po katero prihajajo domačini s cisternami.
In sem se hodijo napajat tudi velike črede kamel,
ki se pasejo po puščavi.
Pokuk ven iz oaze zasajene s tamariskami.
Uh ... kako prija vroča voda ...
Nabrali smo si novo energijo za naslednje dni.
___________
Ni komentarjev:
Objavite komentar