Monte Malvuerich alto

Pot: sedlo Nassfeld nad Pontebbo ( Mokrine ), koča Winkelalm , 

po grebenski pot na vrh Malvuerich-a ter po južni poti nazaj

Od jezera Pramollo(Stausee), ki leži na meji med Avstrijo in Italijo, na sedlu Nassfeld , 

sva se napotila po eni izmed stezic do slikovite koče Winkelalm.

Nočna nevihta je dobro ohladila ozračje in  pustila za sabo mokre poti ter meglice na vrhovih. 

Grebenska pot nima pogostih oznak (le na začetku)  vendar je ne moreš zgrešiti. 

V suhem bi bila prav lepa za rahlo poplezavanje, sedaj pa je bilo mokro, blatno in drseče. 

Pot je občasno strma in travnata kot je običajno v Karnijskih Alpah.

Po poti navzgor nisva dosti fotografirala, pomembnejša je bila pozornost na mokro strmino.

Vrh Monte Malvuerich alto (1899 m) je med zadnjimi na severu Karnijskih Alp.

 Je seveda odličen razglednik toda zaradi meglic se tokrat za naju ni izkazal povsem razgleden.

Najin pogled je pritegnil sosed Cavallo ( Konj ), za katerega sva rekla, da pride na vrsto kdaj drugič.

Zgoraj je pogled na jezero, najino jutranje izhodišče.

Pogled z vrha v smer, kjer se bova spuščala. 

Upala sva, da bo pot manj strma in manj drseča.

Pogled navzdol na Pontebbo in strma, travnata pobočja Karnijskih Alp.

Z vrha navzdol sva izbrala južno pot. 

Izredno lepa je bila, slikovita in je poplačala moker in drseč vzpon na vrh.

Pot je stara "mulatera" in je čudovito vklesana v skalnato strmo pobočje. 

Na poti je tudi nekaj tunelov in galerij. Verjetno ročno izklesanih.

...in mostičkov.

In zopet tunel ter pokuk skozi okno na sosednji greben Cavalla,

 ki naju še čaka.

Še en pogled na strmi greben  Cavalla...

...in že prideva do stare vojaške postojanke...

...kjer je Lojze pogledal čisto v vsako luknjo in bilo jih je veliko in k sreči so bile zazidane. 

Če ne bi bile, bi dolgo trajalo, da bi prišla iz teh krajev stran.

Končno sva zopet pri Baiti Winkelalm, kjer je cena kapučina 3.50 eur, čeprav imajo cesto do koče. 

Oskrbnik koče je talent za jezike, pa zna tudi hrvaško in seveda hoče zaslužiti pri svojem poslu. 

Naj mu bo.

Sedaj pa od koče še nazaj do sedla Nassfeld in nato domov.

Grebenska pot navzgor v suhem, bi bila seveda lepa, v mokrem pa je bila potrebna previdnost. 

Ni pa dolga v dveh urah sva bila na vrhu od najinega izhodišča. 

Južna pot nazaj pa je prelepa in večinoma pohodniki hodijo po njej. 

 Tokrat sva premagala le 996 višinskih m ter naredila le okoli 10 km poti.

______________________

Settsass

 Pot: prelaz Valparola, Settsass, ter krožno nazaj po drugi strani.

Naredil se je že četrti sončni dan. V zgodnjem jutru se je zahajajoča luna poslovila. 

Midva pa sva se odpravila od jezera Valparola... 

... po severni strani Settssassa.

Pot je lahka, kar dobro označena, vodi po pobočjih Settsasa do travnatega grebena...

...kjer se malo pred njim usmeri precej navzgor, da pridobiš tistih nekaj 100 m višincev, ki si jih prej izgubil.

Na zgornji sliki je pogled na kočo Compologno od koder se priključi tudi ena pot.

Med vzponom nama je pogled neprestano uhajal na desno na čudovito goro. 

Glede na zemljevid sva jo določila za Piz dies Cunturines.(zgoraj).

Na zgornji sliki je travnati greben na začetku katerega  se pot obrne in krene proti vrhu Settsassa.

Pot proti vrhu(zgoraj) in vrh Setttsassa (2571 m)

Razgled na vse strani je prekrasen, Monte Pelmo levo, Civetta desno ter v sredini Monte Pore.

...prelepi Cunturines,

...še Marmolada, okoli katere sva krožila ...

... ter še vse doline in prelazi ter ostali vrhovi okrog. 

Res prelepo.

Z vrha sva se vrnila nazaj do travnatega grebena in se po južni strani vračala nazaj.

Tudi tu je bila pot zanimiva , na zgornji sliki je še Picolo Settsass..

...od tu pa še prelep pogled na travnati greben preko katerega se morava vrniti nazaj.

Vrhovi Settsasa, ki s te strani ne izgleda tako nedolžno, je lahko pristopen.

Vrnila sva se nazaj do jezera Valporola.

Ta krožna pot na Settsass je bila logistično lahka, lepo označena. Pričela sva hoditi po severni strani, sledil je vrh nato nazaj ter sestop po južni strani. nanesli je okoli 14 km poti ter okoli 1000 višinskih metrov.

Sas Plattkofel in Sassolungo, krožna pot

Pot: prelaz Sella, Coll Rodella, koča Sasso Piatto, Piza da Uridl, koča Vicenza, ter nazaj na prelaz.

Po prelepem sončnem zahodu ...

... se je naredilo sončno jutro in za ta dan sva si zamislila krožno pot okoli Sas Plattkofla in Sassolunga. 

Glede na gps aplikacijo bi morala taka pot obstajati. 

Jo bova že nekako zaštrikala sva se domenila.

Poti so oštevilčene, kar nekaj poti je vodilo na vse strani. Usmerila sva se na najino stezo.  

Špičasti vrh na zgornji sliki je Col Roddela nad prelazom Sella  kjer sva pričela hoditi.

V tem predelu je pot prelepa, preči pobočja Sas Plattkiofla, mimo prve idilične koče Federico Augusto,

 ki je postavljena pod velikim balvanom. 

Midva pa sva hitela dalje, gor in dol in gor ...

...proti prelepi dolini pod Sas Plattkoflom.

V zgodnjem jutru so bile najine sence še dvakrat daljše od najinih postav.

Na vrhu doline kraljuje velika koča, ki spominja po izgledu in tudi notranjosti bolj na hotel.

 Sasso Piatto

Od tu vodijo številne poti, ena tudi na vrh Sas Plattkofla. 

Odločila sva se za nadaljevanje krožne poti okoli tega vrha in sledila sva poti 527. 

Pol dneva je bilo že mimo, najino izhodišče že daleč, pot pred nama pa daljša od že prehojene.

Pokrajina pa seveda prekrasna, hodila sva tam povprečno nekje na 2000 m višine, 

gor do 2400 in dol do 1800m in to nekajkrat ponovila.

Med potjo sva  med drugim obhodila tudi  čredo konj na paši.

Največkrat pa sva srečevala svizce, ki so se čudili, da se kdo potika po njihovih logih v takšni vročini...

Dolina pod nama ter spust na okoli 1800 m.. 

V ozadju je Seceda, vrh ki je bil planiran za danes, toda zaradi velike gneče v Santa Cristini (dolina pod Secedo) in posledično zasedenimi in plačljivimi parkirišči, sva se mu odpovedala. 

Dolomiti gor ali dol, tam je bilo res preveč gneče.

Na zgornji sliki je pogled nazaj na del prehojene pot okoli Sas Plattkofla.

Povzpela sva se še do koče Vicenza med Sas Plattkoflom in Sassolungo, 

čeprav leži stran od najine načrtovane poti. Od tu vodi tudi ferata na Sassplattkofel.

Nato sva nadaljevala po poti 525  okoli Sassolunga ...

...mimo koč ter poti do koder vozijo žičnice in to se je poznalo na številčnosti obiskovalcev..

Bila sva že utrujena, pred nama pa je bil še končni vzpon. 

Sva se pa malo oddahnila, ko sva končno zagledala prelaz Sella in konec najine zaštrikane poti.

Tokrat poti nisem izmerila, ocenjujem pa, da sva prehodila več kot 20 km 

in opravila pri tem več vzponov do 2400 m ter prav toliko spustov nazaj na 1800 m. 

Pot je bila krasna, razgledi na vrhove in doline pa razveseljujoči 

(Canazei in Campittelo, Santa Cristina ter vrhovi nad njo). 

 Pozoren pač moraš biti na križiščih posameznih poti in izbrati pravo. 

Seveda je pri tem v pomoč kak zemljevid poti, opis iz vodnika ali gps aplikacija. 

Midva vsega tega pač nimava. 

Poti so sicer oštevilčene, vendar najina pot ni bila enoznačno oštevilčena, 

da bi tu lahko napisala katera točno je bila.

__________________________