Macesje in Košutnikov Turn

Kadar ne veš kam bi šel v hribe, pojdi v Karavanke! Nikoli ti ne bo žal!

Pot:: izhodišče  planšarija  Dolga njiva, po neoznačeni stezi proti Tegoški gori, prečenje strmih trav po brezpotju do vrha grebena Košute - Macesje  ter nato nazaj po grebenu na Košutnikov Turn ter po vzhodni poti v dolino.
Čas: 8 ur
Razmere: sončno, toplo in vetrovno vreme na grebenu

Z običajne markirane poti na Turn se nekje sredi grebena zavije levo, kjer vodi prav prijetna lovska potka.

Morda sploh ni lovska ampak gamsja, tako težko ji je namreč slediti.

Stezica je torej občasno manj vidna, je pa za tiste, ki se radi izgubimo stran od markiranih poti, pogled nazaj na travnate strmine Košute prav slikovit.

Po kakšni uri se je stezica pričela spuščati, verjetno nekam proti planšariji V Krnici, zato jo je bilo potrebno čimprej zapustiti in in se nekako povzpeti do vršnega grebena Košute. Vzpon je potekal v ostrih in zelo strmih serpentinah preko travnatega pobočja proti malemu sedelcu v ostrem grebenu.

Greben Macesja (2079m  do  2124 m) je zgledal od daleč precej majav, vendar je gor speljana pot, ki je mestoma celo varovana. Ampak zgleda, da je pri opremljanju zajle in klinov hitro zmanjkalo, zato pot večinoma dopušča planincem lastno izbiro stila in načina napredovanja po razbrazdanem grebenu.

Prava poslastica za improvizatorje, ki morajo po grebenu najti pravo stezo za dosego svojega cilja.

Zelo je prijala krepka malica v zavetju velike škrbine, a megle, ki so se začele gostiti ob Turnu (2133 m), jasno govorijo, da bo treba čimprej naprej....

A so le strašile; kot so se nenadoma pojavile, tako so tudi izginile.

Zato je kmalu sledila še ena malica.

Spust z Ostrva- 2104 m - zadnjega vrha grebena Macesja. Tudi tu je pot na izpostavljenih mestih varovana.

Vmes se je velikokrat dalo malo pokukati na avstrijsko stran in narediti kontrolo njihovih meglenih oblačkov.

Pa ni bilo samo kamenje na kupu, tudi rožice so bile vmes. Prav lepe so bile!

Tegoška gora skriva tudi kamniti Cijajnik(desno) v ozadju, ki smo ga tokrat samo gledali. Tudi ta še pride na vrsto - morda prav kmalu. Kdo bi lahko to načrtoval ob letošnjem deževnem letu?

Na vrhu pa so se kavke znova pričele zbirati na pojedino. 

Ko smo s kavkami tokrat pojedli res vse, kar je bilo užitnega v  nahrbtnikih, smo se odpravili dalje.

Občasno se da srečat in videt pravi pravcati planinski vrtiček rož: To so Preobjede. So zelo strupene.

Spust proti pašniški planini Dolga njiva je speljan mimo kanjonov in prepadov s slikovitimi pogledi, 

ki kar vabijo, da si jih pobliže ogledaš.

Vsega se res ne da videti, zato je take predele vredno znova in znova obiskovati.

V zatrepu doline Dolge Njive pod Košuto pa so tudi letos domovale črede krav in nekaj konjev. Ob koči pa so se dali videt tudi pujsi, da o kokoših in krepkemu petelinu sploh ne govorim. 

Pa še izvrstno kislo mleko so imeli na koči. Mljack.

Dan je bil lep. In gore polepšajo tudi ljudi.

__________________________