Pantera

Po navadi tukaj sidrava nekoliko stran od koncesijskega polja, kjer kasirajo vsak večer velike denarce za prenočevanje, tokrat pa sem se odločil, da se tudi Tabita priveže na eno izmed boj.

 

Napovedani so bili namreč močni vetrovi z nalivi in nevihtami, zato se mi je zdelo bolj komot, da se vrtiš na boji kot pa na sidru, ki v takih pogojih pogosto zahteva presidravanje ali zagotovitev dodatnega krmnega veza. To pa se mi ni dalo delati v dežju in nevihtah, ki smo jih pričakovali.

Zgleda, da so enako razmišljati tudi drugi jadralci, saj so bile kmalu vse boje zasedene,
tako da so zamudniki tukaj zavetje iskali zaman.
Res se je kmalu ulilo, kot bi bili privezani točno pod Niagarskimi slapovi
 in veter se je zaganjal iz vseh smeri in nas poskušal odtrgati.

Pa ni in ni hotelo nehat. Letošnje poletje dobro skrbi, da je paluba stalno dobro očiščena in oprana.
Sreča da nam ne grozijo ne poplave ne zalite kleti, kot se je letos pogosto dogajalo na kopnem.
 Naša ladijska klet je namreč vedno na varnem pred nalivi, pa tudi kakega pomanjkanja v njej še ni čutiti.

V takih razmerah, ko ni kaj pametnega početi, zelo prav pride bogato založena ladijska knjižnica.
Iz nje sem potegnil knjigo Jože Horvata, Besa in ponovno prebiral zapise,
ki so me že kot najstnika navdušili za plovbo po morjih sveta.

Ko so se nalivi in neurja končala, se je na nebu prikazal takšen velik likalnik, ki je polikal nemirno morje
in napovedal nekaj uric stabilnega vremena.
Skoraj vsi smo ta premor izkoristili. Dvignili smo jadra in krenili v kurzu za katerega smo predvidevali,
da nas pelje stran od gibanja naslednje nevihte, ki se je porajala nekje daleč na jugu.
Prav vohali smo jo....Nekaterim je pobeg uspel, drugim pač ne.
 Tako pač morje že od nekdaj daje mornarjem obilo snovi za razburljive zgodbe.

__________________________