Čas: 8ur
Višinska razlika: 1500 m
Snežne razmere: pred kočo na Loki se je pričel sneg, ki je bil zjutraj zamrznjen, popoldne pa južen. Proti vrhu je bila pot zametena in poledenela.
Malo na Lučami je jutranje sonce že osvetlilo manjše vrhove ter v ozadju zasneženi Veliki vrh.
Pot iz Luč na Loko pod Raduho večinoma vodi po kolovozih ali gozdni cesti. Snega ni in ni v teh zelenih zimah, ki se jih nikakor ne morem navaditi. Sneg se je pričel šele na travniku pod kočo na Loki.
Pobočja okrog koče so bila spihana, sama pot pa je bila v jutranjih urah precej poledenela.
Na zaveterni strani je bilo prav prijetno opazovati gole strmine...
... in oblake, ki so se zelo hitro premikali in ravno tako hitro tudi spreminjali svojo obliko.
Za današnji dan je bil napovedan močan severozahodnik...
..in res ni razočaral, saj je napihal obilo snega na utrjeno in spodaj zamrznjeno pot.
Tokrat sem hodila kot prva in edina pristopnica proti vrhu...
Velik zamet sveže napihanega snega pred vrhom pa me je malo zaustavil...in že sem se nameravala obrniti nazaj, pa se je prikazala nepričakovano za menoj še ena samotna planinka.
Po krajšem posvetu sva se ga družno lotile. Prva ga je prećila ona, jaz pa malo kasneje za njo. Ni pa bilo to prečenje niti enostavno niti preveč varno, saj je bil to velik in strm kup sveže napihanega snega, ki ni bil utrjen. Vseeno nama je uspelo lepo prečenje, ki pa se ga sama zaradi varnosti ne bi lotila. Izkušnje so mi pokazale, da je bolje kdaj odnehati kot pa da te razmere v to dokončno prisilijo.
Na vrhu Raduhe pa je bilo danes takole lepo:
Mrzel in močan veter ni pregnal kavk, seveda, ko pa so oblečene v črne windstoperje in jih ne zebe.
Mene pa je začelo mraziti do kosti.
Zato sem se odrekla še vzponu do sosednjega Laneža, kot to počnemo običajno, ampak sem se čimprej spustila do koče na Loki, kjer je bilo še vedno prijetno toplo.
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar