Račka vrata

Izhodišče: gostišče Rogovilc pred Solčavo
Čas: 6 ur

Račka vrata-1450 m ležijo v jugozahodnem ostenju Raduhe, ki se strmo dviga vzhodno od Robanovega kota. Ime so dobila po kmetiji Račnik, ki leži pod njimi. Sodijo med največje tovrstne znamenitosti v Sloveniji. Široka so 30 in visoka 25 metrov. Brečasta kamnina jim daje na zahodni strani značilno rdečkasto barvo. Zaradi brečaste sestave je obok vrat zelo krušljiv. Kljub velikosti jih je zelo težko najti ter tudi fotografirati v celoti. Skoznje vodi le neoznačena lovska pot, ki pa se lahko tudi mestoma izgubi. Obok je prehoden s tem, da je spodnji del kar težko plezljiv, zgornja polovica pa je lažje prehodna. Iz vrat je razgled bolj skromen. Z oboka nad njimi pa se nam odpre veličasten razgled. Vidijo se Sv. Duh nad Solčavo, Ojstrc v Avstriji, Storžič, Strelovec, Krofička, Ojstrica, Robanov kot, Križevnik, Rogatec, Menina planina; nad nami pa mogočno ostenje Raduhe.

Do kmetije Račnik vodi markirana pot, ki se nadaljuje do Loke pod Raduho; midva sva pa za kmetijo stopila na gozdno pot v gozd in nato kmalu po enem od grebenov strmo navzgor.

Da je tu lovska pot sva ugotovila po tem, da so bile ne dveh mestih postavljene solnice za divjad. Bolj ali manj vidna neoznačena steza se je vila strmo navzgor po grebenu proti Tolsti peči. Pot se nikjer ne oddalji kaj dosti od njega.

Približno na polovici najine poti in hude strmine sva zagledala opuščen in propadajoč pastirski stan. Imenuje se Rački stan. Okoli njega niso več pašniki, ampak mlad gozd, ki je prerasel težko dostopno planino. 

Nad stanom se strmina nekoliko umiri in zavila sva desno pod vrhove Tolste peči. Prečila sva nekaj kamnitih plazišč in zdelo se nama je, da pa bi že počasi morala najti ta Račka vrata. Ni jih bilo za videti, dokler nisva dospela kakih 50 m do njih, ko so se prikazala v skromnih obrisih.

Ko sva se jim bližala, pa so z vsakim korakom pridobivala na svoji veličastni impozantnosti, dokler nisva polna občudovanja stala ob njih.
Tik pod veličastnimi vrati je razgledna skala od koder se je odprl lep pogled na Robanov kot ter vrhove nad njim.

Pot je na več mestih izpostavljena in nevarna za zdrs. Zaradi orientacijske zahtevnosti je treba imeti kar nekaj pustolovske in raziskovalne žilice, ki sva si jo zopet potrdila, saj nisva odnehala, čeprav sva večkrat izgubila nejasno in očitno malo uporabljano lovsko stezo in up, da jo sploh še kdaj najdeva. Za vztrajnost sva bila potem bogato poplačana.

Veličastna Račka vrata so se torej naenkrat odprla pred nama.Dolgo sva jih gledala in občudovala, preden sva si drznila pristopiti bližje in se celo povzpeti gor.

Obok nad vrati je prehoden, toda sumljivo ozek na spodnjem delu in vidno krušljiv. Nanj se lahko povzpnemo z obeh strani. Za prečenje je varneje s spodnje strani, saj je v obratni smeri veliko zahtevnejše zaradi krušljivosti, velike strmine in same ozkosti oboka v spodnjem delu.

Čudovita panorama z oboka je nagrada za prehojeno pot.  Obok nad vrati je torej prehoden, a zahteva  kar nekaj plezalnih veščin predvsem pa pazljivosti, ker je mestoma precej krušljiv in tudi morebitno varovanje je nezanesljivo.

Sonce je bilo ravno nad Ojstrico, kar je lepo za videt, a preveč težavno za fotografirat, zato se s tem nisva pretirano mučila, ampak sva se pasla s pogledi daleč naokoli. Levo od značilne špičke Ojstrice je viden Križevnik in desno Krofička.

 S smeri najinega prihoda se ni dalo ujeti vrat v celoti v objektiv.

 Proti oboku.

pod obokom....

In na drugo stran, sedaj pa je fotoaparat lahko zajel vso veličino Račkih vrat.

Pa še enkrat. Za spomin. Saj je malo verjetno, da bova to pot še kdaj ponovila, razen če bo treba kdaj koga voditi gor.

Ojstrica se je bleščala v soncu, tudi nama je bilo toplo. Od sonca in razgretih nožnih mišic, ki so premagale tako hud vzpon. Zadnje čase so malo prepogosti.

 Še zadnji pogledi z višav pred strmim spustom nazaj v dolino.

V dolini pa zopet v bolj civilizirane stezice...čez Savinjo, ki vedno ohladi prijetno utrujene noge..

V petkovem popoldnevu sva tako ujela še zadnje trenutke osončene Raduhe, preden sva zapustila nama ljub nekoristen svet.