nedelja, 23. maj 2010

Peca

Izhodišče: stari rudnik v Topli
Čas hoje:  4.30 skupaj

Hoditi sem pričela zgodaj zjutraj, zopet pobegnila iz preveč hrupnega in glasnega sveta v gorsko tišino ter opazovala severno stran Raduhe, kako jo je jutranje sonce malo obsijalo. Mislila sem si, danes   bo spet  en tak zlat, s soncem obsijan dan.
Začela sem hoditi pri rudniku v Topli. Par minut hoje  markacija vodi po makadamski cesti,  nato zavije desno na travnik, kjer se občasno pase živina potem  pa neprestano po gozdu.  Že kmalu se razcepi v dve poti, ena vodi na  vrh Pece čez Kneipsovo sedlo, druga pa prvo do Doma pod Peco. Na ta dan je bilo sedlo še kar precej pod snegom, (vsaj tako sem prebrala v hribi.net-trenutne razmere) zato sem se odločila  kar za  običajno pot, to je prvo do Doma pod Peco. Pot je zelo dobro markirana, nekaj malega se povesi v ravnino večinoma pa kar strmo v hrib tako,  da se pljuča res lahko nadihajo svežega gorskega zraka . Pod Malo Peco pa sploh ni bilo potrebno več gledati markacij,  saj je mlada trava jasno označevala pot do Doma pod Peco.



Dom so zjutraj ob 7h ravno odpirali zato oskrbnikov nisem želela motiti in sem nadaljevala pot kar proti vrhu Pece (2125 m). Na poti sem dohitela še dva planinca, ki sta imela enako smer kot jaz. Sledila sem jima in po 1h uri hoje od doma, smo prišli na vrh po zavarovani poti. Pot je že od srede aprila kopna, sneg leži le še v eni grapi, kjer je potrebno kakih 10 m stopiti strmo navzgor po snežišču.


Na vrhu sem bila že ob 8h zjutraj, kar me je zelo razveselilo, meglice iz doline so se pomalo začele dvigovati in tako napovedovale lep dan. Taka rana ura je ponudila tudi kar nekaj razgleda, delno so se videle Kamniško Savinjske Alpe, Karavanke vse do Stola, ter Obir in Svinjska planina v Avstriji. Na drugo stran pa se je jasno videla Uršlja gora, Smrekovec in vse doline vmes od Črne do Mežice in Raven na Koroškem.


Čas je mineval, navzdol je tudi potrebno zopet priti in ob pomenku s prijaznima pohodnikoma po poti navzdol, je bil Dom pod Peco kar naenkrat pred nami. Tokrat so bila polkna na koči že odprta in  oskrbnik je že kuhal bograč za pohodnike, ki bodo lačni prispeli do koče.Jaz sem stopila še na Malo Peco odkoder se je odprl čudovit razgled na sam vrh Pece(Kordeževe glave) nato pa zopet odšla po prelepi a strmi gozdni poti v dolino,  nazaj do rudnika  Topla.

Ob poti je bilo kar nekaj sten in na njih so se naselili lepo cvetoči rumeni avriklji, toliko jih je bilo, da je stena izgledala kot v dolini travniki, ko na njih cveti rumeni regrat.
Zopet se mi je udejanil en prekrasen dan, samo zgodaj je potrebno vstati in se duša nasiti lepote narave, srce zaigra, telo pa zopet okrepi za napore naslednjega delovnega tedna ter za nove hribovske podvige.

Ni komentarjev:

Objava komentarja