Kiza, Kuk od pečice, Vrani kuk, Butinovača

Pot: krožna pot Dabarska kosa, Ravni Dabar, Crni Dabar, Kiza, grebenska pot do Dabarske kose

Čas: dobrih 10 ur,  okoli 18 km in okoli 900 višinskih metrov 

Ravni Dabar je mirna ravnica sredi Velebita nad Karlobagom, nad katero se raztezajo mnogi skalni stolpiči - Dabrski kukovi. Znani so tudi po svojih plezališčih.

 V Ravnem Dabru je planinska koča, ki je odprta po vnaprejšnjem dogovoru. 

Do pred 50 leti je to bila osnovna šola za otroke okoliških vasi, ki pa so zdaj zapuščene,

 oziroma brez stalne poselitve.   

Na zemljevidu je vrisana označena pot od Ravnega Dabra preko Crnega Dabra do vrhov nad njim.

 Pot do Crnega Dabra je bila vidna, ponekod celo tlakovana s kamenjem, od tam naprej pa je steza popolnoma zaraščena in neprehodna. Bilo bi jo potrebno na novo izsekati, za kar nisva imela ne volje, ne časa in ne motivacije. Ker se nisva želela vračati, sva našla gozdarsko cesto, ki naju je vodila po serpentinah daleč naokoli proti vršacem nad Crnim Dabrom. 

Na spodnji sliki je kapelica v Crnem Dabru  z vencem kamnitega grebena nad njo. Tja gor je vodila najina smer.

Našla sva tablo s statistiko naseljenosti v Crnem Dabru. Zadnji prebivalec je dolino zapustil leta 1980.

Na sedlu vrh Crnega Dabra sva se nasmejala pripisu ob smernem kamnu (slika spodaj) 

s katerim se globoko strinjava. Pot navzgor do tega sedla je bila namreč res mučna 

in je ni pa ni bilo konca. 

Blizu najine poti pod Aninim kukom je Kamenica z izvirom hladne pitne vode,

 kar razveseli vse žejne pohodnike.

Nadaljevala sva pot proti Kizi, uzrla morje proti otoku Pagu (spodnja slika) 

ter med potjo oskrbela pohodnika, ki je zdrsnil s poti po ostrem grušču ...

... vmes osvojila prvi kuk, Kuk od pečice (1266 m), ta je bil najlažji od vseh naslednjih.

Na spodnji sliki je pot med skalnatimi "kuki".

Prvi vrh najine grebenske poti, Kiza (1274 m).

S Kize navzdol se je nadaljevala  grebenska pot z mnogimi spusti in vzponi, 

ki je vseskozi razgledna krog in krog.

Pogled nazaj na prehojen skalnat predel.(spodnja slika)

Vranji kuk (1121 m).

Utrinek s poti.

Grebenska pot je bila resnično lepa in razgledna.

Pogled nazaj na del prehojene poti( spodnja slika), 

sledil je še Široki kuk (1081 m). Že ime pove, da pot nanj ni bila zahtevna.

Zadnji vrh pa je bila Butinovača (1127 m). Razgleden vrh tlakovan z velikimi kamnitimi ploščami.

Na zaključku poti sva ugotovila, da je grebenska pot do Kize zahtevna, 

bolje jo je prehoditi v smeri od Dabrske kose navzgor. 

Dostopi na posamezne kuke - špičaste vrhove so posebej označeni in nekateri zelo zahtevni. 

Za pot nazaj navzdol je bolje uporabiti Premužičevo stezo in ne stezo preko Crnega Dabra.

Na Velebitu je vedno zelo lepo. Na zgornji sliki je skalna skupina Bacič kuka, 

na spodnji pa najin prehojen grebenski del "kukov".

Od živali sva videla lisico, modrasa in zvečer od daleč še volka.

 Slišala sva sove in kukavice in še dosti nočnih glasov, ki pa jih nisva prepoznala. 

Področje je bogato s favno in floro, kar daje poti še dodatno privlačnost.

Na vsej poti pa nisva videla medvedjih "kakcev", čeprav sva te pričakovala, 

saj jih vedno opažava na najinih potepanjih po Velebitu.

_________________

 

 

Fratar (Grobničke Alpe)

 Pot: vas Podkilavac, steza Istočni greben, vrh Fratar,  koča Hahlič, steza Po Čeki, vas Podkilavac

Čas: 8 ur 

 

Grobničke Alpe se imenuje del Gorskega Kotarja nad Grobnikom in Čavlami pri Rijeki. 

 Geografsko nimajo nič skupnega z Alpami, ker pa zaradi strmih sten in golih kamnitih vrhov 

nanje spominjajo, so jih poimenovali tako. 

Za vasjo Podkilavac se razprostira velika neposeljena dolina z mnogimi jasami ter gozdiči.

 Ponekod je zagrajena z ogradami za živino.

Na vrhove Grobničkih Alp vodi več poti. Navzgor sva izbrala pot Istočni greben. 

Izkazala se je za zelo prijetno in razgledno.

Skalnat greben se nadaljuje z lepim travnatim grebenom,

 od koder se že vidi Kvarnerski zaliv. Steza je lepo označena.

Nad travnatimi pobočji, kjer se v sezoni pase živina, se dviguje več vrhov. Vsi so skalnati. 

Hodiva mimo njih, ker tokrat greva proti Fratarju. 

Vrh Fratarja se dviguje nad obsežnim 200 višinskih metrov širokim pasom razmetanih ostrih skal, preko katerih si je potrebno pogosto pomagati z rokami, da se lahko povzpneš.

Na vrhu se je nama odprl prekrasen razgled na vse strani.

 Na gornji sliki je pogled proti Guslici in hrvaškemu Snježniku nad Platkom. 

Na spodnji pa pogled proti Krku ter Grobniku, od koder sva slišala hrup dirkalnih motorjev.

Vrh Fratar (1353 m).

Pogled proti drugemu delu Kvarnerja, Cres ter Opatija.

Na spodnji sliki pa je naš oddaljen Snežnik, na katerem so še vidne zaplate snega.

Utrinek z vrha.

Pot navzdol poteka po slikovitem "pragozdu". Da je tu res še prava divjina, 

naju opozori velik črni gad, ki se sonči sredi poti. 

Pri tem se ne pusti zmotiti, zato ga spoštljivo obhodiva.

V dolinici pod Fratarjem je lepo obnovljena koča Hahlič, od katere je lep razgled proti morju.

Pogled nazaj proti koči, desno je najin Fratar, levo pa Suhi vrh in še nekaj vrhov, 

ki sva jih pustila za drugič, saj se je že do tu nabralo dovolj hoje.

Za pot navzdol izbereva stezo imenovano Po čeki.

Steza je obrnjena na jugozahod, sončna, vendar lepo speljana med travnatimi planotami ter gozdiči.

Tokrat nama je spremljevalna aplikacija namerila 1100 višinskih metrov ter 16 km poti. 

 Na tem področju je še nekaj poti in vrhov, zato se bova sem še vrnila.

 

_______________
 

Camino Krk

Za kratek skok na morje se pogosto odpeljeva na otok Krk, 

ker nama poleg sončenja in kopanja vedno nudi tudi obilje pohodnih poti.

Camino Krk je 150 km dolga pešpot. Leta 2019 so povezali obstoječe pešpoti v  krožno pot po otoku Krk.

 

Tokrat sva se odločila prehoditi del Camino Krk-a na tak način, da vsak odsek te poti nekako  poveževa v krožno pot, ki naju bo prijetno pripeljala nazaj do izhodišča. 

Z malo truda in domišljije sta nama na taki pohodniški strategiji uspeli dve lepi krožni poti. 

 

Camino Krk je precej uhojena in dobro označena steza, medtem ko so vse ostale steze po katerih sva hodila slabše ali nič označene in tudi slabo uhojene. 

Zato sva občasno tudi zašla in pot zaključila po svoje.  

 

1. DAN:  Stara Baška, Obzova, Zminja, Veliki Hlam, Vratudih, Stara Baška, dolžina poti 15,1 km, višinska razlika 650 m, čas 6 ur

 

 

Obzova, 569 m.

Pihala je zelo močna burja tako, da sva si zavetišče za malico našla v ovčji ogradi.

Na poti proti Velikemu Hlamu.

Zminja, 537 m, od koder je lep panoramski pogled preko Baške 

do ostankov snega pod vrhovi na celini.

Na poti proti Vratudihu.

Pokrajina postane razgibana.

Veliki Hlam,482 m.

 

  

2. DAN: Vrbnik, Mali Hlam, planota Diviške, Vrbnik; dolžina poti 18,5 km in 600 višinskih metrov,

čas 7 ur .

Ta pot je večinoma potekala po Camino Krk stezi z dodatkom vzpona na Mali Hlam.

Po barvitem sončnem zahodu je nastalo tudi lepo sončno jutro.

Steza na Mali Hlam je bolj slabo označena. 

Večkrat sva jo zgrešila in se prebijala med zaraščenimi pobočji zopet nazaj na stezo. 

Na spodnji sliki je Mali Hlam, 446 m.

Na poti sva hodila tudi med mnogimi naravnimi in geološkimi zanimivostmi.

Na spodnji sliki je velik konglomeratni balvan imenovan Baba.

Pogled na drugo stran doline na Obzovo, kjer sva hodila včeraj.

Po vsej planoti Diviške se razteza veliko lovišče,

 v katerem so na primernih točkah postavljene lovske preže.

Pogled na Vrbnik nad katerim sva začela in kjer sva zaključila najino pot.

 

 Na najinih stezah sva hodila skoraj sama, srečala sva le nekaj pohodnikov, 

ki so se podali na bližnje znane vrhove.

 

____________________