Vreme ni bilo ravno takšno kot bi si želela,
zato se na poti okoli Kotorskega zaliva nisva pogosto ustavljala.
Je pa bilo vredno ogleda, kako se velika količina sladke vode izliva v morje.
Ko sva prispela do mesta Kotor,
je dež ponehal in sva si z veseljem privoščila ogled njegovega starega dela.
Vrhovi okoliških gora, pa so še vedno ostali skriti v temnih oblakih.
Toliko mačk, kot jih je v Kotorju, pa še nisva videla nikjer.
Domačini jih ne preganjajo, temveč jih hranijo in mazijo, tako sva odkrila,
da je tukaj mačji zemeljski raj.
Zato se jim verjetno prav nič ne mudi v mačja nebesa.
Kasneje sva se ustavila tudi ob Svetem Štefanu.
Mestna vrata so zaprta, pa tako z ogledom ni bilo nič.
Tudi Ulcinjsko plažo sva obiskala v enem od deževnih dnevov.
To je 14 kilometrov mivke, ki se zelo počasi spušča proti morskim globinam.
Končuje se ob reki Bojani, ki objema otok Ada Bojana in se nato izliva v morje.
Tukaj je veliko restavracij in slikovitih turističnih objektov, ki plavajo na vodi.
Nekega sončnega dne se bova gotovo sem spet vrnila.
_______________________