Pot: izhodišče blizu planinskega doma grof Erik Brandis (na Galici),
po označeni poti do planinskega doma Jusuf Pečenkovič, vrh Paljenik ter ob Paklarskih pečinah nazaj
Čas: okoli 2 uri do vrha. Pot je lahka. Višinska razlika okoli 600 m.
Nad mestom Travnik se razprostira velika planina Vlašič.
Njen najvišji vrh je Paljenik ali Upaljenik (1943 m) in drugi najvišji vrh je Vlaška Gromila (1919 m). Planina Vlašič je sinonim za ovčarstvo, ovčji sir in pse tornjake, ki čuvajo svoje črede.
Pri koči Jusuf Pečenkovič je naju eden od njih pridno čuval in čakal kak priboljšek od najine malice.
Na planini je tudi zimsko središče Babanovac z nekaj smučarskimi progami.
Planinski dom Jusuf Pečenkovič ( 1763 m) pa je odprt celo leto torej tudi pozimi, kar si velja zapomniti. Prostrani pašniki se razpostirajo vse do najvišje točke -1943 m, kjer se pozimi zaganjajo močni vetrovi, ki uravnavajo s snegom njihovo razgibano kraško površino z obilico vrtač in jarkov.
Vlašič je poznan kot izrazito vetrovna planina, kar je pozimi lahko sila neugodno.
Opazila sva, da ima planina Vlašič veliko obiskovalcev.
Do višine 1400 m vodi lepa asfaltirana cesta iz Travnika. Danes, v nedeljo, se je odvijal precejšen promet vsaj do te višine, kjer se večina obiskovalcev sprehodi le po bližnjih travnikih
in je le malo takih, ki se povzpnejo do koče Jusuf Pečenkovič.
Do vrhov pa jih je še manj.
Babanovec je pravo naselje hišic, vikendov in nekaj kmetij.
Planina je dovolj velika, da se najdejo tudi mirni kotički za prenočevanje ali mirno kosilo.
Avti se navadno parkirajo na prevoju planine - Galica na okoli 1400 m, kjer se odcepi kolovoz in slabša cesta do koče. Tudi midva sva storila tako.
Zjutraj ob 8 uri sva bila tam sama, popoldne ko sva se vračala, pa je Galica bila polna avtov.
Mimo pečin se takoj prične vzpon, pot je označena s palicami na katerih so trakovi.
Doline so bile zjutraj še zamegljene.
Pot nadaljujeva mimo Paklarskih pečin in sten, ki se vzdigujejo nad mestom Travnik.
Za planinsko kočo Jusuf Pečenkovič pot zavije po travnikih navzgor.
Že od daleč se lahko vidi oddajnike na vrhu Paljenika.
Tudi danes je na planini močno pihalo.
Na zgornji sliki je pogled po planini navzdol.
Pod vrhom stojita dve stavbi. Poškodovani sta bili v zadnji vojni leta 1994 in še nista obnovljeni.
Zanimivo zgodbo o tem dogodku sva izvedela od prijetnega sogovornika, ki sva ga srečala pri sestopu.
Na vrhu (1943 m) sva v zavetju oddajnika na hitro pomalicala in se odpravila nazaj.
Močan veter nama ni dovolil kaj veliko pohajkovanja na vrhu.
Po poti navzdol sva se razgledovala po dolini iznad prepadnega roba pečin.
Opazovala sva Travnik na desni strani ter naselje Vitez in oddaljeno Zenico na levi strani.
Na zgornji sliki so travniki Vlašiča do vrha ter v ozadju koča.
Pri koči se nisva mogla odreči postrežbe na bosanski način; udoben kavč ter turška kava v džezvi.
Navzdol je pot hitro minila. Mnogi obiskovalci so se šele v popoldanskem času
odpravili na sprehode po travnikih. Veter je vse bolj naraščal in preganjal oblake nad planino.
Midva pa sva se vrnila v dolino še preden se je končal še en lep sončen dan.
____________
Na vršnem področju Travnika je močan veter spihal sneg v zamete ob rob gozda.
V tem dnevu pred nama ni bilo stopinj.
Temometer na koči je kazal minus 10 stopinj in ob močnem severniku sva hitro sestopila nazaj v zavetje gozda.
Z ivjem okrašena drevesa so pričarala pravljično vzdušje. Kljub mrazu in vetru je bilo resnično lepo zopet občudovati belo naravo.
Že v naslednjem dnevu pa se je vremenska situacija zelo spremenila. Tokrat sva se na Travnik napotila s smučmi.
Iz jutranjega minusa se je temperatura že v dopoldnevu dvignila na 8 stopinj.
Na tak topel dan koča na Travniku ni več samevala kot včeraj. Obiskovalcev je bilo veliko.
Sneg se je hitro topil, vendar je nama uspelo opraviti kar lep spust nazaj na izhodišče. Doline pa so ta dan bile zopet zavite v meglo.
Ker se je odjuga nadaljevala tudi naslednje dni, 
Objave
