sobota, 15. avgust 2009

Rogatec in Lepenatka

Izhodišče: cerkev Sv. Lenart nad Gornjim gradom.
Čas hoje: 2-3 ure na Rogatec in Lepenatko ter 1 ura navzdol do izhodišča.

Seveda sva si najprej napolnila najine čutare z vodo iz potoka  pri cerkvi Sv.Lenart. To nikoli ne izpustiva.
Po lepo markirani poti skozi gozd do kmetije   Zg.Špeh . Nato seveda prvo na vrh Rogatca. Pod vrhom, markacije vodijo bolj levo, midva pa sva za spremembo izbrala nemarkirano, kot  neko  lovsko pot desno na greben. Ker sva bila že velikokrat na Rogatcu sva želela tokrat malo drugače. Tako sva prišla na greben Rogatca (1557 m) in ugotovila, da je strm na obe strani navzdol. Pot sva si nekako izsilila, malo s lahkim plezanjem, malo skozi grmovje in lepo prišla na sam vrh in bila poplačna s čudovitim razgledom po dolinah in planinah.
Kot vedno sva gledala malce skrivnostno dolino Lučke Bele in rekla zopet bo treba iti pogledat Vodostečno jezero tam proti Korošici.
Še  spust na sedlo Kal in videla , da bivak pod Rogatcem še stoji in nato še skočila na Lepenatko(1425 m) in se izogibala kravam in bikom, ki so se v miru pasli. Za pot navzdol sva izbrala tokrat greben Lepenatke do lovske preže. Po poti je še ostalo nekaj malin, robid ter tudi grmi Volčje češnje so bili vmes. Seveda cerkev Sv.Lenart je že bila tu.

petek, 7. avgust 2009

Olševa čez Obel kamen

Izhodišče: vasica Sv.Duh nad Logarsko dolino.
Čas hoje: 2 uri do Obel Kamna, 2 uri čez greben do Olševe in do izhodišča nazaj, skupaj 4 ure

Vreme se je v trenutku izboljšalo in za popoldanski izlet izbereva Olševo in kot ponavadi občudujeva prelep razgled na Logarsko dolino iz vasice Sv. Duh  nato pa še z Obel Kamna. Razgledi so se seveda prečudoviti, ker je ozračje kristalno čisto po nevihtnem vremenu. Na Obel Kamnu začudeno gledava miniaturni Aljažev stolp, ki pa nama ni bil všeč. Meniva namreč,  da mu je pravo  mesto le na vrhu Triglava. Nadaljujeva pot po grebenu do vrha Olševe, ki je vedno prekrasna, opazujeva krušljive skalnate skulpture, ter čredo ovac, ki ima popoldansko siesto.
Z vrha se vračava nazaj po običajni poti do Potočke zijalke in v mraku prispeva nazaj do vasice Sv.Duh. Ne moreva pa mimo lisičk in se že  veseliva zopet okusne večerje.

nedelja, 21. september 2008

sobota, 4. marec 2000

Jadranje z Lady - v mrzlih zimskih mesecih

Eno prvih zimskih jadranj je bilo izvedeno res v zimskih razmerah.
Bilo je dovolj mrzlo, da smo se vseskozi moćno zavedali zime.
Kadar ni bilo vetra, je še bilo kolikor toliko znosno, drugače pa smo prezebali.
Za Plavnikom je bilo vseskozi premalo vetra.
Ampak vzdušje je bilo vseeno tako dobro,
 da so zimska jadranja postala naša stalnica tudi v naslednjih letih.
 Tudi dež je bil takrat na morju.
Vendar topel čajček mrzle ročice ogreje!
 Na Cresu pa je bil sneg - takšen čisto ta pravi!
Ko ni vetra, ni jader, pa tudi dela ni ta pravega.
 Na Cresu je pa sneg, sneg, sneg.
 Na Rabu pa je malo topleje - Kamporska Draga.
 Tudi plovba nazaj je bila slikovita.
 Zadovoljna posadka na Rabu - Bojan in midva.
Enkrat drugič smo pristali ob enem malem pomolu na zahodni starni Cresa.
Piknik smo sicer rahlo zamudili.
  Je pa bilo vseeno fajn.
In tukaj je še vedno lepa lokacija za kratek postanek ali celo nočitev.

Zimska jadranja so tako postala stalnica v našem dojemanju morja.

________________