Na otoku Lefkadi sva se želela povzpeti še na zadnji grški hrib, kot sva načrtovala doma.
Iz vasi Chortata sva se zapeljala še nekaj km do izhodišča, ki je na okoli 600 m nadmorske višine.
Pot vodi najprej po kolovozih.
Nato se kolovoz spremeni v dobro vidno pot, ki jo označujejo tudi možici.
Proti vrhu pa je pot označena z rdečimi pikami. Razgledi po planotastemu vrhu pa so čedajle lepši.
Na spodnji sliki je pogled na Minimati, ki je nekaj m nižji od najinega Stavrotasa.
Najvišji vrh Lefkade je Stavrotas (1182m).
Pogled z vrha na jugovzhodno stran otoka.
Povzpela sva se še na sosednji neimenovani vrh, da sva videla nekaj več:
na primer zaliv Vasiliki na sliki spodaj ...
... ali polotoke podobne prstom na Halkidiki.
Takole pa izgleda najin Stavrotas od morja navzgor.
Ceste so speljane kar visoko čez otoški gorski svet, zato premagaš le okoli
400 višinskih metrov za osvojitev najvišjega vrha.
Nato pa sva se odpeljala dalje po otoku.
Svetilnik na skrajnem jugozahodnem rtu otoka v sončnem zahodu.
Blizu njega sva prenočila in zvečer uživala neokrnjeno tišino ob sončnem zahodu ...
... ter naslednje jutro ob sončnem vzhodu opazovala Odisejev otok - Itako.
Lefkada slovi po svojih lepih plažah na zahodni strani otoka:
Katsiki, Egremni, Galios, Kalamitsi, Vathisa in še kateri.
Zanimiva je plaža Egremni, kjer moraš pustiti avto visoko nad plažo.
Najprej hodiš po asfaltni cesti dober kilometer, nato pa še po 392 kovinskih stopnicah ter še 20 betonskih za zraven.
Plaža pa je lepa in vredna truda pri dostopu in še večjega, ko jo zapuščaš. 
Kopanje v turkiznem morju, ki je še vedno prijetno toplo, je čudovito. 
Obiskala sva tudi plažo Kalamitsi, ki pa se je nama zdela najlepša do sedaj.
Dolga je okoli kilometra, sestavljena iz malih zalivov, ki jih oblikujejo veliki balvani.
Do nje vodi strma ( 15 % ) in zelo ovinkasta cesta.
Ker je bila tokrat plaža samo najina, sva se lahko igrala tako kot sva želela.
Tokrat sva za prenočevanje izbrala plažo Kathisma.
Lepa široka cesta vodi do te plaže in to se pozna pri obiskanosti.
Ob obali sva se pridružila vsem tistim avtodomarjem, ki zaradi neokretnosti svojih vozil ne morejo dostopati do lepih skritih kotičkov, ki jih je v grčiji nešteto.
Sva pa še midva za spremembo tokrat v družbi občudovala nov sončni zahod.
In ta bo mogoče zadnji letos v Grčiji. Ali pa tudi ne.
Še ne veva, kako se bova odločila jutri.
____________________
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar