Potek poti: Planina Podvežak, Korošica, Srebrno sedlo, Planjava, Babe, Škarje, Korošica, Vodostečno jezero, Podvežak.
Višinska razlika: okoli 950 m
Kot ponavadi v tem času, sva se odločila za pot do vedno prekrasnega Srebrnega sedla.
Pogled navzgor proti sedlu, s Korošice. Pot je položna, posejana z mnogimi rožicami,
naju pa je še posebaj zanimal ranjak, materina dušica in pelin.
Požgana koča na Korošici še vedno sameva. Za njo pot vodi po lepi dolinici,
kjer se občasno oglašajo svizci; že vem da so tam doma.
Na vrhu Planjave - 2392 m je bilo kar nekaj pohodnikov, tako da sva se hitro umaknila navzdol
in se odločila še za prečenje Bab vse do Ojstrice.
Pogled na Babe in na Ojstrico.
Prav čedno je to prečenje, časovno traja blizu dveh ur, kar me je presenetilo. Sicer pa ni čudno,
gor in dol s prve Babe, nato drugo; vse pa so visoke nekaj nad 2000 m.
Razgledi pa so bili lepi kot se na grebenih spodobi - pogled navzdol v Logarsko dolino.
Pod Ojstrico sva zavila navzdol na Korošico.
Pogled nazaj na Planjavo in Babe...
... ter navzdol na žalostne ostanke koče na Korošici.
Srčasto Vodostečno jezero je tokrat imelo barvo okoliškega "mulja".
Ob zaključku dneva se nama je še enkrat ponudil lepi znani pogled na Ojstrico.
Res je lepa, rečem vsakokrat.
______________________
Objave
