Čez Visoki Atlas do Imi n Ifri in še dalje po Atlasu

 

Prečenje Atlasa sva opravila po cesti R307. Pred nama se je že lepo videlo visoko gorstvo.

Proti prelazu Tizi n Fedghat (2150 m) se je dobra cesta močno poslabšala.

Za prelazom pa sva ponovno videvala črede koz, ki pa so bile bolj plašne in so se hitro umikale s ceste.

Berberske hiše so običajno prislonjene v breg, vedno pa vsaj malo višje nad dolino,

 po kateri ob vsakem malo večjem dežju pustošijo hudourniške vode.

S prelaza sva se spustila v dolino na višino okoli 1500 m.

Čeprav je to ena izmed glavnih cest, so takšni nesanirani podori na cestišče zelo pogosti.

Osel je tudi v teh krajih zelo potreben pomočnik za prenos tovora ali ljudi.

Pokrajina pa se mi je zdela pravljična. 

V ozadju visoke gore, spredaj doline z vasmi, okoli pa rdečkasta barva kamenin.

Ko prečkaš en prelaz, se spustiš v dolino in nato se zopet dvigneš na drugi prelaz ali celo tretjega. 

Cesta je tu speljana večkrat do višine 2300 m.

Kmalu sva prispela v naselje Imi n Ifri, kjer je velik naraven most.

Stopnice so lepo speljane navzdol v sotesko, nato slediš rdečim pikam, 

ki med skalami pod mostom   pripeljejo ponovno do stopnic, po katerih se vrneš nazaj gor iz soteske. Pod mostom namreč teče rečica Oued Tissit, ki ob večjem vodostaju onemogoča prehod, 

zato je pot težje sledljiva tudi ob suši.

Pod stropom mosta pa se vrešče preletava ogromno ptic, predvsem golobov,

ki imajo za hobi nizko preletavanje in bombardiranje turistov.

Naju niso zadeli.

 

 Most je velik in res vreden ogleda.

Od tega naselja Imi n Ifri je še 40 km do znanih slapov Ouzoud waterfalls,

katerih pa si nisva ogledala. Niso bili v najini smeri,

 pa tudi nekako ni nama bilo iti stran s visokega Atlasa.

Pot sva nadaljevala s prečenjem po Atlasu po cesti RR302 v vzdolžni smeri.

Nekaj km za naseljem  je tabla z oznako, da so tu dinozavrove stopinje. Res so bile lepo vidne v steni.

V Maroku je več nahajališč teh stopinj, nekatere so prav velike. 

Midva sicer imava seznam koordinat večine njih a bova pogledala le tiste,

 ki so ob najini načrtovani poti.

Proti vasi Ait Blal pa sva opazila lepo vzdrževane terase zgodnje zelenjave in žit.

Domačini zelo skrbno posejejo vsako zaplato ali ravnico, celo ob cestah.

Cesta se je vila dalje na višini od 1500 m pa do 2000 m.

 Nadaljevanje poti po Atlasu bova načrtovala vsak večer sproti, 

ker ne moreva vedet kakšna bo cesta in koliko kilometrov bova lahko prevozila.

_______________

 

Od mesta Tata do Ourzazate

 

Pot: mesto Tata, po cesti RR116 do Igherma, Taliouine, Taznakht, Ourzazate

Oued Tata je v spodnjem delu resnično dolga in široka dolina, z obiljem dateljnovih  palm.

V gornjem delu pa se počasi oži.

Tako kot do sedaj, se tudi tokrat voziva po lokalni cesti mimo mnogih vasi, 

kjer ljudje živijo zelo skromno.

 Glavno prevozno sredstvo mnogih je osel, ki natovorjen premaguje dolge ceste in strme steze.

Pridne žene pa tovorijo velike bale zelenja, ki verjetno predstavlja krmo za živino.

 Na teh stranskih cestah sva videla veliko takih prizorov. 

Vsi ljudje pa so zelo prijazni, mahajo in pozdravijo, pri tem pa pogosto položijo desno roko na srce, 

kar pomeni prijateljski pozdrav. 

Tudi otroci se nasmehnejo in pomahajo. Do sedaj še nisva imela slabih izkušenj z nobenim domačinom. Dva fanta sta naju prosila, če ju lahko fotografirava ter jima nato pošljeva sliko na njun telefon.

Pred dnevi se je ena mladenka želela fotografirat z nama.

Rada vsem ustreževa vse, kar je v najini moči.

Dobrota in prijaznost sta nalezljivi lastnosti, to že dolgo veva.

Kot sva že vajena, se cesta nekajkrat spusti v doline in dvigne tja do 1900 m.

Opazovala sva vrhove Antiatlasa, saj sva se doma domenila, da se bova povzpela na kakšen vrh. 

Do zdaj nama ni uspelo; nekaj je kriv čas, nekaj pa to, 

da sploh ni videti kakšnih nadelanih poti ali izhodišč za hribe.

 Tudi moja aplikacija mi ni pokazala nadelanih poti tu, kjer sva se midva vozila.

Asfaltna cesta je bila velikokrat takole ali še bolj zožena, saj neurja odnesejo celo cesto ali asfalt.

Takšen znak, viden marsikje na skalnatih pobočjih, je simbol svobodnega življenja vseh ljudstev puščave. Tako so nama povedali domačini.

Berberske vasi pod slikovitimi pobočji so prava paša za oči.

 Zanimiva je bila tudi vmesna dolina pred Taliouinom, zelene barve,

 ki jo dajejo drobeči zeleni skrilavci.

Prevzela pa naju je tržnica v Taznakhtu. 

Čeprav je bil ponedeljek, je bila polna prodajalcev in kupcev. 

Taznakht pa slovi kot mesto preprog. Izdelujejo jih iz lana, agavinih vlaken in volne, kot nama je razložil trgovec v svoji prodajalni.

 Za naše pojme preproge niti niso drage. Občutno cenejše so kot sva videla v Turčiji.

Mesto Ourzazate pa je, kot vsa velika mesta, poln ljudi. 

Znano je po tem, da so tukaj postavljene kulise, kjer se je do zdaj posnelo veliko zgodovinskih filmov. Razstavljene so v muzeju. Nisva si jih ogledala. V mestu je veliko prodajalcev, 

ki včasih kar moteče vabijo v svoje trgovine. Mesto ima tudi veliko graščino, 

katero si trenutno ni moč ogledati zaradi obnove, ter staromestno jedro pod njo.

Midva pa sva poiskala miren prostor za nočitev blizu jezera Barrage Al Mansour Ad Dahbi. 

Dolgo ime za jezero ob Ourzazatu. Ob temu jezeru je dovolj možnosti ter prostora za prenočevanje. Redki domačini, ki so prišli mimo, pa so bili zelo prijazni.

Mirna noč polna zvezd in trden spanec sta nama povrnila moči za naslednje dni,

ko bova prečila Veliki Atlas.

__________

 

Antiatlas do mesta Tata

Pot: Tafraout,  Azgour, Talbourt, Tata

 

Iz Tafraouta sva se odpeljala po glavni cesti za Igherm ter opazovala cvetoče mandljevce.

Nisva želela voziti po glavni cesti, zato sva v Azgourju prečila vrhove Antiatlasa do Talbourta.

Cesta je asfaltirana; vzpne se na 1800 m višine. 

Presenetilo naju je, da sva na cesti srečevala velike črede kamel. 

Eno izmed njih, ki je štela čez dvesto glav, sva čakala ob robu ceste precej dolgo, da je šla mimo.

 Z zanimanjem sva jih opazovala. Zanjo so skrbeli trije pastirji.

S tistim, ki je hodil zadnji, sva se tudi na kratko pogovarjala.

Vrhovi segajo vse do 2300 m, vsaj tile okrog naju.

Berberske vasi se stiskajo na pobočjih.

Razgaljene kamenine Antiatlasa pa so privlaćne za oko s svojimi toplimi barvami. 

Od svetlo do temno rjavo-rdeče, ponekod črtaste...

...ter različnih oblik...

...v dolinah pa so posamezni markantni osamelci.

Na tej poti do mesta Tate sva srečala veliko kamel; v južnih predelih puščave jih nisva videla toliko.

V tem predelu se nahaja tudi dosti starih vodnjakov. 

Voda je dobra, zato sva obiskala enega od njih in se oskrbela s svežo pitno vodo.

Po tistem, ko sva s trudom napolnila najine posode, sva opazovala dve na videz krhki domačinki,

 kako sta urno in brez težav dvakrat izvlekle vedro s 25 l vode iz globine dvajsetih metrov.

Mesto Tata leži v resnično velikem Ouedu Tata. V središču mesta so hiše z lepimi oboki.

 Tam je tudi živahna tržnica, 

na kateri je moč kupiti poleg obilice sadja in zelenjave vse od obleke do tehnične robe.

Pravzaprav je v vsakem malo večjem naselju nek bazar ali tržnica. Tam kjer ni množičnega turizma, se da zelo poceni kupovati vse tisto, kar ponujajo turistom v velikih mestih. 

Tudi zato nama odgovarja potovati po poteh, 

kjer prodajalci ne gledajo na naju s pohlepnimi očmi.

_____________

 

Tafraut in Obarvane skale

 

Do Tafraouta sva se peljala po cesti čez prelaz, 

ki je na višini kakšnih 1700 m in poteka skozi Taourirt.

Prispela sva skoraj direktno do križišča ceste, ki vodi do obarvanih skal.

Podroben opis tega kraja je v Damjanovem blogu ( TAFRAUTSKA POBARVANKA )

Pokrajina okoli obarvanih skal je tudi posebna.

 Kreacije kamnov naju malo spominjajo na Kapadokijo v Turčiji.

Seveda so to zanimive kreacije umetnika iz leta 1984.

Sedaj pa so turistično zanimive.

Vendar turistov ni veliko, do sem namreč vodi prašna cesta,

 večina jih ostane v campih pred Tafraoutom.

Midva sva tukaj ostala dva dni v družbi Damjana, Tonje, Roka in Nastje.

Pokrajina okrog pobarvanih skal nama je bila še bolj zanimiva, ... 

... zato se ta dva dneva nisva mogla nagledat vseh impresivnih oblik kamnite krajine.

Campi v Tafraoutu so zelo veliki in turistov je kar precej v mestu.

...in posledično so tu cene višje kot drugod na jugu.

V mestu sva dopolnila zaloge vode in hrane za naslednje dni.

Najlepši pa so gotovo obiski tržnic in opazovanje domačinov in njihovih navad.

V objektiv sva ujela med drugim tudi gospo v berberski noši.

 Po dveh dnevih počitka v miru in tišini sva se odpravila naprej.

_________________