Boskovec

Izhodišče: Zg.Goltnik
Snežne razmere: spihane planjave, menja se trd napihan sneg in zameti sipkega suhega snega.

V tem sobotnem jutru se je tudi dolina  izkopala iz megle.

Pokuk na severno stran Golt. Sveti Križ je tam, ja.

Močan severnik je spihal planjave in odnesel sneg.

Vrh nad Konečko planino -1232 m.

Pogled na dolino s tega vrha.

Zopet zasnežena cesta je čakala samu naju,  da spet ureževa svežo smučino. Z veseljem jo bova!

Najine sledi od prejšnega tedna so bile pokrite z novo 10 cm snežno oddejo.

Snežna pravljica še vedno obstaja na teh planinah.

V taki belini ornamentov ti srce enostavno zaigra. Planine in gore nama nikoli niso pomenile samo poligon za nabiranje "NeVemČesa" ampak vedno le neminljivo čudovito stvarstvo narave.

 Pričara ti spoštovanje in enkratno lepoto zavedanja v vsakem letnem času.

Zadnje proge oblakov so prešle Uršljo goro..

Opazila sva, da še ni bilo junaka, ki bi pregazil do vrha Boskovca.

Vedno težje bo; snega je vsak dan več.

Pa sva tokrat gaz po grebenu naredila midva. S smučmi gre lažje.

Na vrhu je bila skrinjica s vpisno knjigo samo še malo vidna.

Pokrajina na vrhu je tako lepa, da nama jo je bilo žal kmalu zapustiti.

Dvoznačno označen vrh.

Planjava pod Boskovcem je predvidena za spust. Je treba paziti na štore in osamele skale.

Okno je zasneženo.

Tudi Dolina je v snegu. Zadnja leta to ni več popolnoma samoumevno,

kot je bilo v letih najinega otroštva.

Drevesa so tokrat ječala v vetru tudi zaradi ledenega oklepa.

Spust navzdol je tokrat potekal po trdih ploščah snega, ki so kar naenkrat prešle

v mehko sipino napihanega snega. Bilo je precej pestro.

Neokrjena belina pa je vabila oko da uživa in se odpočije od nesnage v dolini.

Najina podpisa so bila tokrat prilagojena trdim razmeram na terenu.

Travnik

Izhodišče: kmetija Kumprej nad Ljubnim
Snežne razmere:  zelo dobre za smuko
Zaradi snežnih nevarnosti je še vedno pametno ostati v sredogorju zato sva tokrat izbrala še Travnik, planino med Komnom in Raduho.
Z avtom se je dalo peljati do zadnje kmetije Kumprej.  In ravno tu se cesta začne lepo vzpenjati, kar je pomenilo za nazaj lep spust s smučmi.

Sonce je še vedno sijalo z modrega neba, za popoldan pa je bilo napovedano poslabšanje vremena.

Časa torej ni bilo veliko.

Po dobri uri hoje po cesti sva prišla do pastirskega stana, ki pa seveda pozimi sameva.

Potem sva prečila še pašnik, da sva dosegla lovsko kočo.

Ups. Mina sred smučišča :-)

Lovska koča nad pašnikom tudi sameva.

Pogled na Komen. Še vedno je v soncu.

Dolino pa so že dosegle megle in nizka oblačnost.

Pot na Travnik je nato vodila po lepo zasneženih grapah in vlakah, ki so obetale lep spust.

Po dveh urah in pol sva bila ob koči pri Travniku - 1548 m,  skoraj hkrati z meglicami,

ki so zajele že vse okoliške vrhove.

Travnik nad kočo je bil komajda še viden.

Po vpisni knjigi sodeč je Travnik pozimi bolj malo obiskan. To se nama zdi zelo dobro. Več snega za naju!

Po malici in okrepčilu ob koči se je pričel prijeten spust nazaj v dolino.

Le kaj varuje tale ograja? Bova preverila poleti!

Nazaj proti pastirskemu stanu je smučanje potekalo v obilju novega svežega snega.

Pravljično doživetje.Vreme pa se je hitro poslabševalo.

Sneg je naletaval, midva pa sva bila še prilično visoko nad dolino.

Smuči so dobro drsele in po dobri uri zelo prijetne smuke sva zapustila ta planinski raj.

Smrekovec

Pot:: Stari stani na Golteh - Isteje - sedlo Kal - Smrekovec in nazaj
Razmere: na severni strani Golt meter suhega snega, drugod do kakšnih 50 cm takole na oko

Sončno ponedeljkovo jutro je ponudilo lep pogled na kraljico Savinjskih Alp.

Enkrat na leto se ponavadi odsmuča in prehodi takale kondicijska tura od Golt do Smrekovca in nazaj.

Tokrat sva želela potegniti svojo "špuro" po severni strani Golt direktno do sedla Kal.  Strmo pobočje s metrsko debelo snežno oddejo in podrto drevje je naju po kakšni uri truda odvrnilo od te namere.

Tako da sva rajši izbrala sončno pot po Golteh.

Nesteptano smučišče levo nad Starimi stani.

Megle v dolini, zgoraj pa dopoldansko sonce.

Tjale gor na Smrekovec greva!

Kmalu sva stala na vrhu Smrekovca -1577 m in se razgledovala. No, vmes je kljub naglici minilo dobri dve uri spuščanja in vzpenjanja po gozdnnih poteh, stezah, vlakah in brezpotju. 

Lepi razgledi z vrha Smrekovca pa ves trud obilo poplačajo.

Šaleška dolina je tokrat tudi zasnežena. In TEŠ 6 obratuje s polno paro!

Lepo pobeljena Uršlja gora je krasna in vabljiva.

Sledi motornih sani so še vedno aktualne in vsaj za naju moteče v tej zimski idili.

Bogato okrašene smreke so letos tudi na dan Svečnice.

Sedaj pa z vrha navzdol. Spust skozi mali gozdiček do smrekovškega smučišča.

Vijuganje po smrekovškem travniku je vedno znova prijetno doživetje. Ko bi le trajalo dolgo.

To je najlepši del dolge ture, ampak vselej prijeten.

Sedaj pa nazaj do koče pod Smrekovcem in še malo navzdol, nato pa spet strmo navzgor nazaj na Golte.

Trda tura je ta! Zato se opravi le enkrat na sezono, da do drugega leta pozabiš na naporno pot :-)