Klek in Klečice

 Pot: vas  Bjelsko, koča pod Klekom, Klečice, Klek in nazaj po isti poti

Iz vasi Bjelsko te makadamska cesta in kmalu pripelje v listnast gozd, 

kjer ti drevesa nudijo dobro senco za avto. 

Lepa označena potka vodi navzgor pod krošnjami dreves tako da tudi hoja v sončni pripeki poteka v senci. Malo pred kočo naju pričaka simpatična dobrodošlica kot je zgoraj na sliki.

Mimo koče nadaljuješ pot . Kmalu se razcepi na pot za vrh Kleka in dalje na Klečice,

 ki so se nama zdele zanimive. Videti so takšne kot je na spodnji sliki.

Pogled na Klek s Klečic.

Pred nama pa pot zavije strmo navzdol in nato navzgor, kjer se prikaže nekaj jeklenic.

Pa še nekaj jih je.

In sva na vrhu Klečice. (1058 m).

Sedaj pa dol in po poti, ki ni več senčna, proti vrhu Kleka.

Med potjo.

Na vrh Kleka  (1182 m) vodi lepo varovana pot.

Razgledi so na vse strani. Prepoznala pa sva le smučišče na Bjelolasici.

Pred kočo pod Klekom je bilo živahno. 

Odprta je med vikendi in prazniki in ta nedelja je bila zelo primerna za umik iz vroče doline. 

Končno sva tudi midva osvojila Klek! 

Veliko let sva se vozila mimo njega na poti do morja in si govorila, da ga nekoč morava naskočit. 

Tokrat sva pred morjem obiskala še nekaj hribov Velike Kapele.

_______________________

Planjava

 

Pot: Brežici,  Lastovec, Deska, Korošica, Srebrno sedlo, Planjava, Korošica, planina Podvežak, Brežici

S hojo pričneva na cesti pod lovsko kočo na Brežicih....

...in se odločiva za nadaljevanje po poti mimo Lastovca ter Deske ter nato poiščeva prečnico 

čez Tolsti vrh (1976 m) do markirane poti za Korošico.

Uf, kar daleč je še do Planjave.

Sledi vzpon na Srebrno sedlo (2000 m)

Pogled s Srebrnega sedla je čudovit, desno je Lučki Dedec, spodaj Korošica in zadaj Veliki vrh in Zelenica.

Prečenje do roba in potem še 15 minut do vrha.

Še malo in sva na vrhu Planjave, spodaj so že Zeleniške špice.

Pogled na severno stran: zadaj Matkova kopa, Krnička gora in Mrzla gora,

 spredaj pa Veliki vrh s spremljevalci.

Zaslužen počitek na vrhu Planjave (2392 m).

Oblaki so malo motili jasen razgled ampak kljub temu se je videlo vse.

In sedaj nazaj dol, na poti je bilo nekaj drobirja, previdnost ni odveč.

Še pogled nazaj na vrh in že sva na Korošici. 

Nato pa sledi še pot do planine Podvežak in še do izhodišča.

Takole je narisana najina sled s 16,5 kilometri poti in dobrih 1400 višinskimi metri.

_______________________

Deska

Pot: planina Ravni, koča pri Molički peči, Korošica, Vodotočno jezero, Deska, planina Vodol, planina Ravni

Za drugi dan planinarjenja sva izbrala krožno pot po Dleskovškovi planoti. 

Jutro je bilo sveže, razgledi čisti...

...gorskega cvetja pa povsod obilo.

S planine Ravni sva pričela tokrat hoditi po zahodni poti proti Velikemu vrhu  do koče pod Moličko pečjo.

Koča je odprta za vikend proti koncu junija pa bo oskrbnik stalno gor čez poletje.

Vest je neposredna, iz prve roke.

Pokuk na Krofičko z roba Moličke peči.

Pod Malo Ojstrico zavijeva levo proti Korošici. 

Pri kontejnerjih poseda in poležava nekaj obiskovalcev.

Tu postrežbe ni in je menda tudi ne bo, če drži najin vir informacij.

Zato je najina pavza kratka in se pomakneva navzgor do Vodotočnega jezera. 

Pot nama lepšajo cvetoče trate z živopisanimi cvetkami...

Kmalu sva pred vrhom Deske (1978 m).

Pogled na Ojstrici in Planjavo.

Sledil je spust čez zanimivo planotasto Desko..

... pa vse dol globoko do planine Vodol...

...ter nato še kar navzdol do ceste pod planino Vodol...

...ter nato s ceste precej navzgor skoraj do roba Dolgih trat 

in po lepi lovski potki prečno nazaj na planino Ravni. Vse to so bile seveda neoznačene poti in stranpoti.

Na koncu še pogled nazaj z gornjega pašnika nad planino Ravni, proti dolini.

Nisva si mislila, da se bo na najini krožni poti nabralo več kot 1000 višinskih metrov ter skoraj 16 km poti.

Bilo je naporno, vendar občutek je eno samo zadovoljstvo, ko si na taki razgibani poti. 

Bova ponovila še kdaj!

_____________________

Križevnik

Pot: planina Ravni, Dolge trate, Veliki vrh, Velika zelenica, Križevnik, Polška planina, planina Ravni 

V deževnem večeru sva se pripeljala visoko v gozd med sveže ozelenele macesne in se odpravila spat.

Prebudila sva se v toplem svežem jutru in dan se je začel zelo prijetno s pogledom na jutranjo zarjo, 

ki je obetala lep dan..

Ko se povzpneš s planine Ravni na Dolge trate, se pričnejo prelepi razgledi. 

Na gornji slikici je zajet pogled na Planjavo, Vršiče in Vežico z desne proti levi.

Pogled na Veliko planino preko soteske Lučke Bele je tudi vedno vreden kratkega postanka.

Naredila sva krog okoli Velikega vrha ter se nato iz smeri Moličke peči povzpela na vrh. 

Eno samo snežišče je še vztrajalo na tej strani.

Veliki vrh (2100 m).

Od tu se odpre pogled na sosednji Ojstrico ter Planjavo.

Nato dalje na Veliko zelenico (2114 m).

Z Velike Zelenice naju čaka sestop po grebenu navzdol in dalje po poti proti Križevniku.

Mimogrede še pokukava čez greben na severno stran, da preveriva kaj se dogaja na Robanovi planini.

Na zgornji sliki je pogled nazaj na Veliki vrh in Veliko Zelenico preko Poljskih devic, ki so v ospredju.

Pred nama se že dviga Križevnik.(1910 m).

Z vrha Križevnika je čudovit pogled na naše Savinjske Alpe. 

Krofička ter Ojstrica z desne spredaj ter Rinke v ozadju. 

Čisto levo pa Velika .Zelenica in Veliki vrh ter greben Poljskih devic.

Še dolgo po malici posedava na vrhu Križevnika, ker je tudi tokrat samo najin se ne mudi nazaj v vročo dolino.

Opazujeva zahodni greben Raduhe in iščeva znane prehode med ruševjem. 

Sledil je sestop na Polško planino...

...ter povratek nazaj na planino Ravni. 

V tem času, ko je tukaj zgodnjepomladno vzdušje, je narava bujno zelena. 

Oko se prav spočije na sveže zelenih macesnih in sveže zelenem podrastju.

Na tej lepi krožni poti sva kljub soboti srečala le nekaj pohodnikov. Planinci te poti pogosteje obiščejo jeseni, ko se tu zlatijo macesni. V tem pomladnem času pa pot ni bila zlata ampak čudovito zelena. 

Pot ni dolga, nabralo se je je za dobrih10 km in premaganih je bilo 800 višinskih metrov.

_____________________