Pot: sedlo Nassfeld nad Pontebbo ( Mokrine ), koča Winkelalm ,
po grebenski pot na vrh Malvuerich-a ter po južni poti nazaj
Od jezera Pramollo(Stausee), ki leži na meji med Avstrijo in Italijo, na sedlu Nassfeld ,
sva se napotila po eni izmed stezic do slikovite koče Winkelalm.
Nočna nevihta je dobro ohladila ozračje in pustila za sabo mokre poti ter meglice na vrhovih.
Grebenska pot nima pogostih oznak (le na začetku) vendar je ne moreš zgrešiti.
V suhem bi bila prav lepa za rahlo poplezavanje, sedaj pa je bilo mokro, blatno in drseče.
Pot je občasno strma in travnata kot je običajno v Karnijskih Alpah.
Po poti navzgor nisva dosti fotografirala, pomembnejša je bila pozornost na mokro strmino.
Vrh Monte Malvuerich alto (1899 m) je med zadnjimi na severu Karnijskih Alp.
Je seveda odličen razglednik toda zaradi meglic se tokrat za naju ni izkazal povsem razgleden.
Najin pogled je pritegnil sosed Cavallo ( Konj ), za katerega sva rekla, da pride na vrsto kdaj drugič.
Zgoraj je pogled na jezero, najino jutranje izhodišče.
Pogled z vrha v smer, kjer se bova spuščala.
Upala sva, da bo pot manj strma in manj drseča.
Pogled navzdol na Pontebbo in strma, travnata pobočja Karnijskih Alp.
Z vrha navzdol sva izbrala južno pot.
Izredno lepa je bila, slikovita in je poplačala moker in drseč vzpon na vrh.
Pot je stara "mulatera" in je čudovito vklesana v skalnato strmo pobočje.
Na poti je tudi nekaj tunelov in galerij. Verjetno ročno izklesanih.
...in mostičkov.
In zopet tunel ter pokuk skozi okno na sosednji greben Cavalla,
ki naju še čaka.
Še en pogled na strmi greben Cavalla...
...in že prideva do stare vojaške postojanke...
...kjer je Lojze pogledal čisto v vsako luknjo in bilo jih je veliko in k sreči so bile zazidane.
Če ne bi bile, bi dolgo trajalo, da bi prišla iz teh krajev stran.
Končno sva zopet pri Baiti Winkelalm, kjer je cena kapučina 3.50 eur, čeprav imajo cesto do koče.
Oskrbnik koče je talent za jezike, pa zna tudi hrvaško in seveda hoče zaslužiti pri svojem poslu.
Naj mu bo.
Sedaj pa od koče še nazaj do sedla Nassfeld in nato domov.
Grebenska pot navzgor v suhem, bi bila seveda lepa, v mokrem pa je bila potrebna previdnost.
Ni pa dolga v dveh urah sva bila na vrhu od najinega izhodišča.
Južna pot nazaj pa je prelepa in večinoma pohodniki hodijo po njej.
Tokrat sva premagala le 996 višinskih m ter naredila le okoli 10 km poti.
______________________
Objave
