Malič, Šmohor, Gozdnik, Kotečnik

Pot:   kmetija Tratnik nad Libojami, Šmohor, Malič, Šmohor, Gozdnik, Kotečnik

Čas: okoli 8 ur

 Ko se povzpneš v griče nad Libojami proti Šmohorju, 

se na drugi strani doline takole vidi Kotečnik, najin današnji zadnji cilj.

 Na poti do Šmohorja na lepi ravnici sameva nedokončana hišica 

ter čaka lastnika da nadaljuje z gradnjo.

 Na Šmohorju - 784 m je vse drugače kot pred 30 leti, ko sva ga zadnjič obiskala, 

le stare mogočne  lipe so še vedno enake.

 Malič - 936 m ter oddajnik na njem. Zraven pa kontejner domačih radioamaterjev.

 Pogled v dolino z Maliča.

 In še pogled na oddaljeni Kum.

 Tokrat sva hodila med spominčicami in ne več med čemažem.

 Dom na Šmohorju sameva.

 In še zgovoren napis ob domu, ki mu ni kaj dodati. Res predvsem zato hodimo v hribe.

 Znane šmohorske lipe nudijo poleg bogate sence tudi zavetje.

 Na poti na Gozdnik sva pogledovala nazaj in Malič, ki se je hitro oddaljeval.

 Gozdnik - 1090 m ter bivak na samem vrhu.

 Na kraju najine poti sva skočila še na Kotečnik - 772 m. Pogledat sva šla tudi plezališče in vzpodbujat spretne plezalce v težkih smereh.

 Sva pokukala tudi proti domači gori Oljki.

Lep dan sva zaključila zadovoljna.

Krvavica in Čemšeniška planina

Pot: vas Loke, Krvavica, Zajčeva koča, koča na Vrheh, Čemšeniška planina, vas Loke

Višinska razlika: 1200 m

Čas:  okoli 7 ur

Tokrat so prišli na vrsto bližnji zasavski griči, po katerih že dolgo nisva pohajala. 

Kak kilometer za vasjo Loke sva pustila avto in se zagrizla v strmino po poti za Krvavico.

 Ob poti je raslo samo zdravje...

Zlezla sva še skozi okno...

...in bila sva kmalu na vrhu Krvavice (909 m),

Z vrha je lep razgled po Savinjski dolini.

Sestopila sva v smeri Zajčeve koče mimo  razgledne točke, ki je kar vabila k malici.

Pogled nazaj na Krvavico ter njeno okno.

Zajčeva koča je bila zaprta, kar pa naju nikakor ni motilo.

Še prazno korito je samevalo ob koči.

Od Zajčeve koče sva malo podaljšala najino pot in nadaljevala proti koči na Vrheh. 

Tudi ta koča je bila zaprta kar ni čudno, saj je bilo sredi tedna.

S poti proti Čemšeniški planini se je nenadoma ponudil markanten pogled na Krvavico.

Nato je sledil vzpon na Čemšeniško planino mimo 

Gunetove glave ( 926 m), čez Veliki vrh (1184  m). 

Na tem ozkem grebenu drevesom ni lahko obstati, kar dokazujejo nekatere bukve, 

ki kažejo sledove borbe z močnimi naravnimi silami.

Pot je naju vodila dalje mimo  Črnega vrha (1204 m). 

Zadnji vrh Čemšeniške planine - Tolsti vrh ( 1170 m ) in kočo sva tokrat izpustila.

S planine sva se spustila po severni strani, ki je bila letos že lepo polepšana z zvončki.

 Zelo sva bila previdna, da ne bi kakšnega pohodila. 

Spuščala sva se v širokih serpentinah navzdol po mrzli severni strani.

 Za konec je bilo potrebno prepešačiti še nekaj kilometrov makadamske ceste. 

Zelo naju je osrečilo, ko sva končno zagledala najin avto.

Gps nama je malo težje sledil, a je zmogel na koncu pokazat, kaj sva zaštrikala tokrat. 

Nabralo se je za 1200 m višinskih metrov ter 15 km poti.

Mali in Veliki Travnik

Pot: Kosmačeve Rastke, Mali in Veliki Travnik (1637 m) ter nazaj

Višinska razllika: okoli 800 m

Razmere: 20 cm svežega snega in vetrovno

Čas:  8 ur

Cesta iz Kosmačevih Rastk do Loke je bila tokrat splužena, kar mi ni bilo prav, saj mi je nesplužena vedno predstavljala prav lep spust s smučmi.

 Zato sem zavila po cesti kar za Travnik in razmere so bile tu prav zimsko pravljične.

 Pogled na bližnji Rogatec in Lepenatko.

 Z Malega Travnika je razgled na naše Alpe prekrasen.

Juhuhuuuu  ... sneg je končno tudi tu.

Tudi za moje smuči je ostalo nekaj neokrnjene beline, 

ki so jo skoraj dokončno pokvarili motorizirani sankači.

 Približan pogled na Golte. Tudi tam še vedno smučajo.

 Toplo sonce je stopilo že kar nekaj snega.

 In še spust do Malega Travnika ter nato dalje v dolino.

Pastirski stan na Malem Travniku je nudil nekaj zavetja pred vetrom.

 In še zadnji pogled na pobeljeno Raduho pred spustom nazaj v dolino.

Boskovec in Smrekovec

Pot: Žekovec, Boskovec, Smrekovec, sedlo Kramarca in nazaj

V tej večkrat prehojeni poti je nastalo nekaj utrinkov letošnje zime.

Takole so vabile bližnje Golte ob polni luni ter nato zgodnjim sončnim vzhodom.

Na planini Planici, ki se nahaja na okoli 900 m nadmorske višine, je bilo letos pogosto kopno 

ali pa samo popršeno z nekaj cm snega.

Na Rastočki planini se velikokrat opazijo gamsi, ki ne marajo takšnih prišlekov,

 kot sem jaz in hitro zbežijo stran

Pogled v dolino na Nazarje in na Mozirje.

Pred kočo na Rastočki planini se lahko vedno naredi lep posnetek meglenega morja v dolini, 

če morje seveda je.

Pri obveznem postanku na Javorci (1435 m) in Janezovem bivaku pod njo,

 se večkrat srečamo s planinskimi prijatelji.

Na Javorci (1435 m)

Najvišji vrh na Golteh, Boskovec , je zaraščen z malimi smrekicami.

Pogled proti mozirski koči.

Utrinek nekega (letošnjega) zimskega dne na Golteh.

Takole pa je bilo pod Smrekovcem, ko sem ujela čudovitih 30 cm snega v februarju 2020.

Vrh Smrekovca ( 1577 m) ...

...ter pogled na zasnežene Kamniško Savinjske Alpe.

Spomladanskim rožicam pa tale sneg mogoče ni bil po volji ali pa le...

 Pa še ena sled od mnogih opravljenih poti po bližnjih planinah v januarju in februarju 2020.....