Rommlova pista nas je pripeljala čez puščavsko gorovje do znanih gorskih oaz.
Do teh oaz sicer vodi tudi lepa asfaltna cesta iz Redeyefa.
Posledično to pomeni, da so te oaze turistično precej obiskane.
Prva je bila na vrsti oaza Chebika. Je znana zaradi svojega slapa ter majhnega jezerca ob njem.
V preteklosti je moral to biti prelep naravni biser, danes pa je precej oblegan s turisti.
Tudi mi smo se prepustili turističnemu vrvežu.
Šli smo še malo po svoje na vrh enega neobljudenega griča nad oazo.
Pogled navzdol na stari del vasi...
Pri vseh oazah so potke obkoljene z lokalnimi prodajalci mineralov, fosilov in spominkov.
Pred Tamerzo nam je domačin povedal za lep kanjon, ki vodi naokrog do oaze.
...ter sprehod po starih ulicah.
Čez nekaj km je sledila oaza Tamerza.
Prav lepo smo se sprehodili po njem, čeprav je sonce že kazalo svojo moč.
Oaza Tamerza, gledali smo jo z griča kamor smo se povzpeli.
Tudi v tej oazi je slap s kaskadami ...
... potoček se nato razliva po peščenem dnu.
Na ogled je bil tudi Veliki kanjon ob Tamerzi ter sprehajalne potke do njega.
Vse pa ob obvezni spremljavi lokalnih trgovcev s spominki.
Cene so res minimalne, zato težko odkloniš nakup.
Bili smo že utrujeni, vendar smo se kljub temu zapeljali še do zadnje oaze Mides. Zanimivo je bilo to, da je precej zapuščena, je le nakj hiš z domačini. Alžirska meja je tu zelo blizu. .
Tu so kanjoni zelo visoki toda kratki. Za spremembo pa je le nekaj domačinov,
ki se ukvarjajo s turistično prodajo in drugimi storitvami za obiskovalce.
Za prenočevanje smo si izbrali akumulacijsko jezero v bližini.
Noč je bila mirna, zjutraj pa je prišlo nekaj domačinov črpat jezersko vodo v svoje traktorske cisterne.
Sredi dopoldneva se odpravimo naprej proti jugu.
Po napovedih nas čakajo dnevi visokih temperatur vse do 39 stopinj Celzija.
Mi smo na to že psihično pripravljeni,
vse ostalo se bo pa moralo prilagoditi!
_______________________
Objave
