Grćija 2022, Peloponez, srednji prst, Mani

 Rt Tigani

 

Obala srednjega peleponeškega prsta je veliko bolj zanimiva. 

Je tudi bolj gorat; najvišji vrh je visok okoli 2400 m. 

Plaže niso več samo mivkaste ampak tudi kamnite. 

Na spodnji sliki je pogled od mesta Kalamate proti jugu.

Najprej nama je padel v oko rt Tigani, ponev po naše. Že ime pove kakšne oblike je.

Do njega vodi le kamnita potka in tudi na vrh ponve si je treba malce izboriti pot med trnovjem.

Na vrhu kamnite "ponve" sva opazila razvaline prastare naselbine s svetiščem. 

Tokrat niti google ni znal pojasnit kaj se tu pravzaprav vidi.

Pogled na celino s Tiganija naju zaposli za nekaj časa.

Pogled naprej proti klifom tudi.

Vse naokrog vršne ploščadi so prepadne stene direkt do morja in še dalje v globino.

Tile grmi so povsod lepe okrogle oblike in ko pomladi cvetijo, mora biti res prelepo.

Obala proti jugu je zelo slikovita, turkizno morje pa še polepša pogled.

Cesta naju vodi tudi mimo vasice Vathia. 

Kot mnogo grških starih naselij, je tudi ta zazidana na goratem grebenu.

Kot večina vasi v gorati notranjosti, je tudi ta le še delno poseljena.

Bolj se pomikava proti jugu, bolj je obala razčlenjena.

Rt Tenaro

 

Na skrajnem jugu je Rt Tenare. 

Do svetilnika se je potrebno malo potruditi, peš in z primerno obutvijo.

Potka je lepo uhojena.

Pri svetilniku je konec poti, midva pa sva si zaželela kopanja in osvežitve, 

zato sva prečila navzdol čez razmetane skale in balvane prav do morja 

in stopila na najjužnejšo celinsko točko vzhodne Evrope.

Sledilo je še plavanje v toplem morju.

V skalovju pod svetilnikom je dosti možnosti za izbiro smeri vzpona. 

Težavnosti pa so zato tudi različne.

Ker sva zasedla skoraj idealno lep prostor  ob morju, sva tukaj ostala kar dva dni. 

Prav svobodno sva se počutila, saj ni bilo ne signala ne interneta.

 

Naslednji dan sva izkoristila še za potep po polotoku, se povzpela na najvišji vrh ...

  Tu poti ni, moraš iskati svojo stopinjo med , needles and pins, 

kot se je izrazil eden od tukajšnjih raziskovalcev nekoristnega sveta.

 

Pogled z vrha je bil seveda lep in dobila sva boljši pregled nad pokrajino.

  Na poti nazaj sva odkrila mnogo manjših jam ter votlin.

Z rta Tenare se vračava po vzhodni strani. Spotoma se povzpneva še do vasi Mountanistica,

 od koder je lep pogled na terase oljk ter značilno pokrajino.

 

Srednji prst Peloponeza je res slikovit, gorat in z razčlenjeno obalo, 

peščenimi plažami in manj turistično oblegan kot zahodni prst.

 Na naju je napravil zelo pozitiven vtis.